Vabimo vas na februarski botanični večer, ki bo potekal v ponedeljek, 5. februarja 2024 ob 18. uri na lokaciji Gimnazija Bežigrad (Peričeva 4) oziroma na spodnji povezavi.
Prisluhnili bomo predavanju Nika Šabedra z naslovom:Potopisno čez floro Namibije.
Vhod v Gimnazijo je s Kržičeve ulice, čez parkirišče, vhod v telovadnico in potem desno v avlo šole in v 1. nadstropje. Po 18. uri je glavni vhod v šolo zaklenjen.
Pa še povezava za botanični večer:
Metka Škornik is inviting you to a scheduled Zoom meeting.
Topic: BOTANIČNI VEČER
Time: Jan 8, 2024 05:30 PM Belgrade, Bratislava, Ljubljana
naj vas povabimo na 1. botanični večer v letu 2024. Botanični večer bo potekal v ponedeljek, 15. januarja 2024 ob 18. uri na lokaciji Gimnazija Bežigrad (Peričeva 4) oziroma na spodnji povezavi.
Prisluhnili bomo predavanju Blaža Blažiča z naslovom: Predstavitev projekta LIFE FOR SEEDS – Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ.
Vhod v Gimnazijo je s Kržičeve ulice, čez parkirišče, vhod v telovadnico in potem desno v avlo šole in v 1. nadstropje. Po 18. uri je glavni vhod v šolo zaklenjen. Metka pri tem opozarja, da se na gradbišču vsak dan dogaja kaj novega in če bi prišlo do kakšne spremembe vam sporočimo v ponedeljek tekom dneva.
Pa še posebno povabilo za tiste, ki boste v ponedeljek prišli na gimnazijo. V avli stavbe (levo od stopnišča) je na ogled razstava vrhunske slovenske ilustracije, ki je bila predstavljena na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Nekaj več o razstavi najdete v priponki. Vabljeni k ogledu.
Pa še povezava za botanični večer:
Metka Škornik is inviting you to a scheduled Zoom meeting.
Topic: BOTANIČNI VEČER
Time: Jan 8, 2024 05:30 PM Belgrade, Bratislava, Ljubljana
Igor Dakskobler, Andrej Martinčič & Simona Strgulc Krajšek – Dve novi dolinski nahajališči (pod)visokogorskih rastlinskih vrst v Zgornjem Posočju Simona Strgulc Krajšek, Amadej Trnkoczy, Žan Lobnik Cimerman & Igor Dakskobler –Tujerodna vrsta mahu Campylopus introflexus (Hedw.) Brid. v Sloveniji Filip Küzmič, Sanja Behrič & Urban Šilc – Prispevek k poznavanju plevelne in ruderalne vegetacije Prekmurja (SV Slovenija) Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea
EN:
Igor Dakskobler, Andrej Martinčič & Simona Strgulc Krajšek – Alien moss species Campylopus introflexus (Hedw.) Brid. in Slovenija Simona Strgulc Krajšek, Amadej Trnkoczy, Žan Lobnik Cimerman & Igor Dakskobler –Tujerodna vrsta mahu Campylopus introflexus (Hedw.) Brid. v Sloveniji Filip Küzmič, Sanja Behrič & Urban Šilc – Contribution to the knowledge of weed and ruderal vegetation of Prekmurje (NE Slovenia) Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea
Decembrski botanični večer je v četrtek, 7. decembra 2023, potekal malo drugače kot običajno. Ob odličnem vodenju naše kolegice Špele Pungaršek smo se v Prirodoslovnem muzeju Slovenije sprehodili po majhni, vendar vsebinsko bogati razstavi posvečeni Joannesu Antoniusu Scopoliju. Razstava je bila, poleg številnih drugih dogodkov, postavljena v čast letošnji 300. obletnici Scopolijevega rojstva. Pogledali smo tudi druge muzejske zbirke. Ob koncu pa smo si ogledali še najstarejši hebrarij na Slovenskem – herbarij Janeza Krstnika Flysserja iz Ljutomera iz leta 1696. Herbarij je bil na našo srečo izven depoja, kjer ga v kontroliranih pogojih hranijo, in ogled tega herbarija nam bo vsem ostal v trajnem spominu.
decembrski botanični večer bo potekal v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Špela Pungaršek nas bo vodila po razstavi posvečeni Joannesu Antoniusu Scopoliju ob njegovi 300. obletnici rojstva.
Dobimo se v četrtek, 7. decembra 2023 ob 18. uri oziroma ob 17. 55 uri v avli Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Prosimo, da svojo udeležbo do srede, 6. decembra 2023 potrdite na mail: matejapol@gmail.com
V soboto, 11. novembra 2023, smo se ponovno srečali na tradicionalnem Wraberjevem dnevu. Letos so nas v svojih prostorih znova gostili kolegi na raziskovalni postaji Barje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
V uvodnem delu sta nas pozdravila predsednik Botaničnega društva Slovenije Andrej Podobnik in predstojnik Biološkega inštituta ZRC SAZU Urban Šilc. Čestitali smo našim članom in članicam, ki so ali še bodo v letošnjem letu praznovali okroglo obletnico ter podelili društveno priznanje, ki je šlo tokrat v roke Založbi Narava. Kot smo zapisali v obrazložitev – za izdajanje odličnih botaničnih knjig v slovenskem jeziku in številne podarjene knjižne nagrade za mlade botanike. Počastili smo spomin na umrla častna člana društva; Peter Skoberne je spregovoril o dr. Luki Pintarju, Špela Pungaršek pa o dr. Nadi Praprotnik. Sledila je lavdacija za osemdesetletnika Amadeja Trnkoczya, ki sta jo pripravila Igor Dakskobler in Branko Dolinar, ki jo je na srečanju tudi predstavil.
V nadaljevanju je Živa Fišer imela predavanje z naslovom Invazivna rumena zajčja deteljica (Oxalis pes-caprae): smo priča hitri evoluciji reproduktivne strategije po vnosu v novo okolje?, pri pripravi projekta so sodelovali številni prostovoljci iz mnogih držav, ki so nabirali rastlinski material.
Sabina Tamše in Marjeta Resnik sta nas naučili novih protokolov ravnanja z odstranjenimi plodečimi invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki so nastali v sodelovanju regijskim centrom za ravnanje z odpadki (RCERO).
Jože Bavcon nas je v prispevku spomnil na Alfonza Paulina in njegovo 170 letnico rojstva.
Mitja Kaligarič je predstavil projekt »Pisan travnik«, predlog kmetijskega ukrepa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč, rezultat katerega je tudi Katalog polnaravnih travišč Slovenije, ki je bil na srečanju tudi na voljo.
Urban Šilc je razpravljal o spremembah plevelne vegetacije 1938-2023 v okolici Ljubljane in ob tem omenil tudi Marka Zalokarja, vsestranskega eksperimentalnega biologa in molekularnega genetika, avtorja temeljitih fitocenoloških popisov plevelne vegetacije Ljubljane že v prvi polovici 20. stol. Katarina Šoln pa je predstavila 4 otroške slikanice, ki so jih avtorice iz 4 dežel (Slovenija, Italija, Češka, Bližnji vzhod) napisale in ilustrirale same, se pa vse nanašajo na bodisi ogrožene ali kako drugače zanimive rastline.
Vid Leban je predstavil knjigo Braneta Anderleta z naslovom Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. Atlas je rezultat dolgoletnega terenskega delovanja avtorja in vztrajnega zbiranja podatkov; knjigo je bilo mogoče na srečanju tudi kupiti. Nejc Jogan je spregovoril o tem, kako oziroma ali flora kaže na meje višinskih pasov. Nina Lončarević je spregovorila o ogroženi vaskularni flori Evrope ter preliminarnih rezultatih pregleda nacionalnih rdečih seznamov. Peter Glasnović pa je poročal, da rezultati proučevanja morfološke in molekularne raznolikosti bodičnika (Drypis spinosa) ne podpirajo razlikovanja dveh njegovih podvrst. Za konec je Simona Strgulc Krajšek predstavila tujerodno vrsto mahu Campylopus introflexus v Sloveniji, njegovo znano razširjenost in nas pozvala, da sporočamo, če ga srečamo na terenu, saj je enostavno prepoznaven.
Srečanje smo sklenili v prijetnem vzdušju s kosilom v gostilni Mars v naselju Brest.
leto je naokoli in ponovno je pred nami Wraberjev dan, ki bo potekal v soboto, 11. novembra 2023 od 9. ure naprej, v prostorih Raziskovalne postaje Barje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Vse podrobnosti o dogodku najdete v vabilu in programu. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da do četrtka, 9. novembra 2023, svojo udeležbo prijavite na povezavi, ki je navedena v vabilu.
Vljudno vabljeni in lep pozdrav,
Andrej Podobnik, predsednik Botaničnega društva Slovenije, in Filip Küzmič v imenu organizatorjev
Letošnje jesenske kartiranje je potekalo nekoliko prej kot običajno. V soboto, 30. septembra 2023 smo se odpravili na območje Cerkniškega jezera, ki sicer botanično ni slabo obdelano, pa vendar tudi v jesenskem času skriva zanimive rastlinske najdbe. Kartiranje je potekalo po vlažnih travnikih, njivah, obronkih gozdov, na ruderalnih površinah, nekaj malega tudi na pokopališču v Cerknici ter na samem jezeru. Ker je bilo jezero v letošnji jeseni še polno vode, nismo izpustili priložnosti in smo si na obali izposodili čolne ter se odpravili na jezero, kjer smo kar iz čolna nabrali vodne rastline.
Popisali smo več kot 200 rastlinskih vrst. Jezersko površino je na nekaterih mestih s plavajočimi listi preraščala vodna dresen in iz posameznih rastlin so nad gladino še vedno poganjala rožnata klasasta socvetja. Večje površine v vodi je preraščal jezerski biček, na obali pa smo popisali česnov vrednik in še vedno cvetoči britanski oman. Ob gozdnem robu smo spoznavali razlike med enovratim in precej redkejšim navadnim glogom.
Zanimiv in pester dan smo zaključili v gostišču pri Stani v Žerovnici, kjer smo ob koncu kosila pregledali in določili tudi nekaj rastlin, nabranih na in ob Cerkniškem jezeru.
Po več odpovedih in prestavljanjih smo 25. septembra 2023 končno izpeljali sprehod po Čebelji poti v Ljubljani. Po poti nas je vodila Maruška Markovčič iz Mestne občine Ljubljana, ki je sodelovala pri snovanju Čebelje poti in pri tem sodeluje še danes. Sprehod smo pričeli v Botaničnem vrtu ob mestnem čebelnjaku, kjer smo se seznanili z idejo in projektom Čebelje poti v Ljubljani ter slišali nekaj o življenjskem ciklu naše medonosne čebele, kranjske sivke. Pot nas je nato vodila preko Ljubljanice proti Grajskemu hribu k repliki Plečnikovega čebelnjaka z dvorca v Lanem blizu Prage na Češkem, ki ga je naš arhitekt v tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval ob ureditvi rezidence prvega češkega predsednika Tomáša Garriguea Masaryka. Repliko čebelnjaka je v Ljubljani postavilo Čebelarsko društvo Barje. Vso pot smo po ljubljanskih hišah opazovali različne znake in upodobitve povezane s čebelami (Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica Ljubljanska), se ustavili na Medarski ulici pri glavni ljubljanski tržnici in se podučili o bogati etnološki in arhitekturni dediščini povezani s čebelami. Udeleženci sprehoda smo se strinjali, da je bil sprehod z vsebino, ki povezuje področje narave, kmetijstva, arhitekture in kulturne dediščine, izvrstno voden in da smo se veliko novega naučili.
Zapisali: Branka Trčak in Mateja Poljanšek
Čebelnjak v botaničnem vrtu Ljubljana. Foto: Valerija BabijČebelnjak po načrtu Jožeta Plečnika. Foto: Valerija Babij
