Po Čebelji poti v Ljubljani

Po več odpovedih in prestavljanjih smo 25. septembra 2023 končno izpeljali sprehod po Čebelji poti v Ljubljani. Po poti nas je vodila Maruška Markovčič iz Mestne občine Ljubljana, ki je sodelovala pri snovanju Čebelje poti in pri tem sodeluje še danes. Sprehod smo pričeli v Botaničnem vrtu ob mestnem čebelnjaku, kjer smo se seznanili z idejo in projektom Čebelje poti v Ljubljani ter slišali nekaj o življenjskem ciklu naše medonosne čebele, kranjske sivke. Pot nas je nato vodila preko Ljubljanice proti Grajskemu hribu k repliki Plečnikovega čebelnjaka z dvorca v Lanem blizu Prage na Češkem, ki ga je naš arhitekt v tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval ob ureditvi rezidence prvega češkega predsednika Tomáša Garriguea Masaryka. Repliko čebelnjaka je v Ljubljani postavilo Čebelarsko društvo Barje. Vso pot smo po ljubljanskih hišah opazovali različne znake in upodobitve povezane s čebelami (Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica Ljubljanska), se ustavili na Medarski ulici pri glavni ljubljanski tržnici in se podučili o bogati etnološki in arhitekturni dediščini povezani s čebelami. Udeleženci sprehoda smo se strinjali, da je bil sprehod z vsebino, ki povezuje področje narave, kmetijstva, arhitekture in kulturne dediščine, izvrstno voden in da smo se veliko novega naučili.

Zapisali: Branka Trčak in Mateja Poljanšek

Ekskurzija na Kras po požaru

V soboto, 27. 5. 2023 je potekala celodnevna ekskurzija društva in tokrat smo se odpravili na Kras, na območja, kjer je lani poleti gorelo. Zbrali smo se v Komnu v gostišču Pri Brajdi in popili jutranjo kavo, preden smo se odpravili na teren. Pot smo nadaljevali preko Gorjanskega do Brestovice pri Komnu, mimo vasi Sela na Krasu in do Cerja. Vseh skupaj nas je bilo na ekskurziji 20, tako veliko nas že dolgo ni bilo.

Na travnikih v različnih stopnjah zaraščanja, cestnih brežinah, ruderalnih rastiščih in požarišču smo določili več kot 200 rastlinskih vrst, pretežno cvetnic. Površine, ki jih je zajel požar in so bile še lansko jesen videti izsušene in pod pepelom, so povsem spremenile barve; travniki so cvetoči, zeliščna plast v gozdovih je intenzivno zelena, pognali so ruj, mali jesen, koprivovec, terebint, derak in rešeljika; na primerkih puhastega hrasta, ki so v krošnjah razvili adventivne poganjke, smo opazovali, kako dobro so toploljubni hrasti prilagojeni na požare. Na Cerju smo ob prepoznavanju rastlin uživali nad razgledom na Jadransko morje, Furlansko nižino, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino in obronke Trnovskega gozda. V gostilni Štirna v Opatjem selu smo si ob dehtečih vrtnicah privoščili odlično kočerjo in tako sklenili botanično uspešen teren ter prijetno druženje s kolegi vseh generacij.

Zapisali: Valerija Babij in Mateja Poljanšek

Fotografije: Jože Lango in Valerija Babij

Jesensko kartiranje flore v okolici Blagovice in Limbarske gore

V soboto, 1. oktobra 2022, smo popisovali rastlinstvo v kvadrantu 9854/2. Bilo nas je sedem, vodil nas je Nejc Jogan. Sprva oblačno vreme se je kmalu začelo jasniti.

Najprej smo pregledali ruderalne rastline v vasi Blagovica in bližnji okolici. Tu smo naleteli na večje število invazivnih vrst, ob potoku nad vasjo celo okrasni grm (Philadelphus coronarius) in drevo cigarovec (Catalpa bignonioides). Tu je rasla tudi redkejša praprot, navadna peruša (Matteuccia struthiopteris). Na gojenih travnikih so pocvetavale nekatere zelnate rastline. Nato smo zavili v gozd z drevesnimi vrstami in praprotmi. Podlaga v tem delu terena je skrilavec in je zato tudi večina rastlin kisloljubnih.

Drugi del popisovanja smo opravili na vršnem delu Limbarske gore. Tam so tla karbonatna, pokrajina pa skoraj kraška, kar se kaže tudi pri rastlinstvu. Na suhih travnikih smo našli značilne rastline, kot so panonski osat (Cirsium panonnicum), mali talin (Thalictrum minus), materina dušica (Thymus sp.), poljski grintavec (Scabiosa triandra), gorski silj (Peucedanum oreoselinum), kartavžar (Dianthus carthusianorum), gredljati luk (Allium carinatum subsp. carinatum), jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), prava lakota (Galium verum) itd. Na gozdnem robu je raslo tudi nekaj kukavičevk; prepoznali smo širokolistno močvirnico (Epipactis helleborine agg.) ter bledo in rdečo naglavko (Cephalanthera damasonium in C. rubra).

Med grmi so tukaj prisotni navadni in enovrati glog (Crataegus laevigata in C. monogyna), razkrečena in čistilna kozja češnja (Rhamnus saxatilis in R. cathartica), češmin (Berberis vulgaris), črni trn (Prunus spinosa), dobrovita in brogovita (Viburnum lantana in V. opulus), v gozdu tudi širokolistna in bradavičasta trdoleska (Euonymus latifolia in E. verrucosa), navadni in njivski šipek (Rosa canina in R. arvensis) ter alpski nagnoj (Laburnum alpinum). Na bližnji njivi so rasli pleveli, kot je njivska vijolica (Viola arvensis), pasje zelišče (Solanum nigrum), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora) in drugi. Ob poti smo videli še precej redek navadni grobeljnik (Alyssum alyssoides), od drugih zanimivosti pa tudi nekaj bogomolk. Skupno smo popisali 295 vrst rastlin.

Zapisala: Alenka Mihorič

Vabilo na ekskurzijo v dolino Kamniške Bistrice

Že pred časom smo napovedali, da se v ponedeljek, 29. avgusta 2022 odpravljamo na popoldanski botanični sprehod v dolino Kamniške Bistrice. Ekskurzijo bo vodil Nejc Jogan. Dobimo se ob 16. uri pri Domu v Kamniški Bistrici
Navodila za pot.
V primeru slabega vreme bomo ekskurzijo preložili na kasnejši čas, o čemer vas bomo obvestili preko maila. 
Za dodatne informacije lahko pokličete na gsm 041 791 007 (Mateja Poljanšek). 
Vabljeni in lep pozdrav!

Ekskurzija na Bloke

Pred letošnjim poletjem smo se tokrat 18. junija 2022 odpravili na Bloke. Bloška planota je botanično izjemno zanimivo območje na Notranjskem, ki ji značilno podobo s počasnim tokom in okljuki daje potok Bloščica, Zaradi zastajanja vode so travniki v okolici zamočvirjeni in mestoma prehajajo v nizka barja. Floro predstavljajo številne zelo redke in ranljive vrste, ki gradijo tudi značilne mokriščne združbe. Med našim potepanjem po Blokah smo med drugim videli rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus), alpsko mastnico (Pinguicula alpina), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), širokolistni munec (Eriophorum latifolium), dolgolistno rosiko (Drosera anglica), arniko (Arnica montana), volk (Nardus stricta), lepljivi lan (Linum viscosum), potočni osat (Cirsium rivulare), togi (Carex elata) in srhki šaš (Carex davalliana) ter številne druge vrste.

Ekskurzijo smo zaključili s ogledom Napoleonovega mosta v velikih Blokah in s kosilom v Gostilni Miklavčič.

Več o flori in vegetaciji Blok si lahko preberete na Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote in Pregled flore Bloške planote (Notranjska, Slovenija)

Zapisali: Branka Trčak, Mateja Poljanšek

Fotografije: Jože Lango, Mateja Poljanšek

Vabilo na ekskurzijo na Volavje

V našem programu je bil za ponedeljek, 13. junija 2022, predviden sprehod Po čebelji poti po Ljubljani. Žal moramo sprehod prestaviti na naslednje leto.  

Namesto po čebelji poti pa se bomo odpravili v/na Volavje (Zg. Besnica) na ogled in kartiranje zanimivih travnikov – tu. Gre za suhe travnike bogate s številnimi orhidejami, od katerih je sicer večina že odcvetela, na majhnem območju pa je bilo popisanih preko 300 rastlinskih vrst.
V bližini terena ni primernih prostorov za parkiranje, zato bi se v ponedeljek, 13. junija 2022 ob 17. uri dobili na zadnji Petrolovi črpalki v Zalogu (Bencinski servis Ljubljana-Zalog, Zaloška cesta 255). Od tam pa bi se s čim manjšim številom vozil (se prerazporedimo) odpravili proti Zg. Besnici (oz. Ravnemu Brdu), do koder je približno 20 min vožnje.
Z nami bo tudi Miha Kocjan, ki te travnike dobro pozna in na katerih se vedno najde kaj novega. V bližini je tudi nizko barje z okroglolistno rosiko, črnikastim sitovcem, rožmarinovolistno vrbo, navadno močvirnico, itd. V ponedeljek zaenkrat kaže na lepo vreme, če bi se čez vikend kaj spremenilo vam bomo obvestilo poslali v ponedeljek dopoldne.

Botanični pozdrav in vabljeni!

Bioblitz 2022

27. in 28. maja 2022 je v Beli Krajini, v Krajinskem parku Lahinja potekal že 6. slovenski BioBlitz – 24 urno popisovanje rastlinskih in živalskih vrst ter gliv. Terenskega dogodka se je udeležilo več kot 60 strokovnjakov za različne skupine organizmov, med njimi tudi nekaj članov Botaničnega društva. Del površine krajinskega parka je kraške, del je izrazito vodnat in močvirnat. Popise vrst smo izvajali v belogabrovih in črnojelševih gozdovih, na močvirnih in suhih travnikih, ob in v reki Lahinji, na obdelovalnih in ruderalnih površinah, v kalih ter vaškem okolju. Več o rezultatih je objavljeno na spletni strani BioBlitz.

Zapisala: Valerija Babij

Fotografije: Valerija Babij, Branka Trčak, Aleksandra Lešnik

Ogled klasičnega nahajališča evropske gomoljčice v ljubljanskem parku Tivoli

11. aprila popoldne se nas je dobrih deset članov Botaničnega društva Slovenije podalo na ogled rastišč evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea). Lokacija v bližini Jesenkove poti nad sankališčem je njeno klasično nahajališče, zavarovano kot Naravni spomenik, kjer jo je v drugi polovici 18. stol. kot novo vrsto prepoznal Franc Ksaver Wulfen. Rastlina raste v hrastovo belogabrovih gozdovih na vlažnih tleh. Po terenu nas je vodil Luka Šparl iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, tudi član Botaničnega društva, in predstavil rastlino, prizadevanja za njeno ohranjanje ter nekaj drugih naravnih znamenitosti parka.

Zapisala: Valerija Babij 

Fotografije: Valerija Babij in Simona Strgulc Krajšek

Jesensko kartiranje flore v okolici Bočne pri Gornjem Gradu

V soboto, 2. oktobra 2021 se nas je devet članov Botaničnega društva Slovenije odpravilo kartirat floro. Že po ustaljeni navadi izberemo kvadrant, ki je floristično skromneje obdelan. Kartiranje je vodil Nejc Jogan.

Zbrali smo se v Bočni, naselju vzhodno od Gornjega Gradu, ob vznožju Menine planine, na 440 m n. v., ob osnovni šoli, kjer smo pričeli s popisovanjem rastlinskih vrst in jo nato mahnili skozi mirno naselje, mimo cerkve in spotoma zavili tudi na pokopališče. Nedaleč se je pričel gozd, kjer smo se znašli v zanimivem vlažnem jelovju in ob obilici mahov pogrešali kolege briologe in mikologe. Obdelali smo še robove njiv, travnike, vodne jarke in obrežje potoka Kropa. Popoldne smo se zapeljali do prelaza Lipa (720 m n.v.) blizu Rovta pod Menino, od koder smo se skozi toploljubno bukovje podali proti Šentjoškemu vrhu do kulturnega spomenika sredi pašnikov, cerkve sv. Gervazija in Protazija iz 16. stol. (970 m n.v.), od koder se je odprl lep razgled na jug, na Čemšeniško planino in okolico. Kljub jesenskemu terminu smo v dobri družbi in ob naklonjenem vremenu popisali več kot 360 vrst praprotnic in semenk.

Zapisala: Valerija Babij 

Fotografije: Valerija Babij

Vabilo na jesensko kartiranje

V soboto, 2. oktobra 2021 vas vabimo na tradicionalno jesensko kartiranje flore. Tokrat bomo kartirali v kvadrantu 9755/1, kjer ležijo kraji Bočna, Rovt, Šmartno, Otok, Kraše, Vologa.

Zbirno mesto je ob 9. uri pri OŠ Frana Kocbeka/vrtcu v Bočni (46°17’13,9″ N 14°51’3,21″ E), potem pa jo mahnemo naokoli. Malo navkreber (planina Krašica), malo ob Dreti, malo po nižinskih gozdovih okoli Otoka.

Zbirno mesto v Ljubljani, kjer se lahko razporedimo po avtih, je na parkirišču pri zapornici Biološkega središča ob 7.30 uri. Prosimo vas, da tisti, ki boste štartali iz Ljubljane in imate prosto mesto v avtu, to sporočite, prav tako pa se oglasite tisti, ki potrebujete prevoz, da vas povežemo. Vse prijave pošljite na društveni mail do petka, 1. 10. 2021 dopoldne.

Glede na epidemiološke razmere, pa tudi glede na to, da bo kartiranje potekalo daleč od večjih naselij, priporočamo malico iz nahrbtnika.

Kartiranje bo vodil dr. Nejc Jogan.

V primeru slabega vremena, kar pa trenutno ne kaže, bomo kartiranje prestavili na drug termin. O morebitni spremembi datuma vas bomo pravočasno obvestili.

Vabljeni in lep pozdrav!