V soboto, 1. oktobra 2022, smo popisovali rastlinstvo v kvadrantu 9854/2. Bilo nas je sedem, vodil nas je Nejc Jogan. Sprva oblačno vreme se je kmalu začelo jasniti.

Najprej smo pregledali ruderalne rastline v vasi Blagovica in bližnji okolici. Tu smo naleteli na večje število invazivnih vrst, ob potoku nad vasjo celo okrasni grm (Philadelphus coronarius) in drevo cigarovec (Catalpa bignonioides). Tu je rasla tudi redkejša praprot, navadna peruša (Matteuccia struthiopteris). Na gojenih travnikih so pocvetavale nekatere zelnate rastline. Nato smo zavili v gozd z drevesnimi vrstami in praprotmi. Podlaga v tem delu terena je skrilavec in je zato tudi večina rastlin kisloljubnih.

Drugi del popisovanja smo opravili na vršnem delu Limbarske gore. Tam so tla karbonatna, pokrajina pa skoraj kraška, kar se kaže tudi pri rastlinstvu. Na suhih travnikih smo našli značilne rastline, kot so panonski osat (Cirsium panonnicum), mali talin (Thalictrum minus), materina dušica (Thymus sp.), poljski grintavec (Scabiosa triandra), gorski silj (Peucedanum oreoselinum), kartavžar (Dianthus carthusianorum), gredljati luk (Allium carinatum subsp. carinatum), jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), prava lakota (Galium verum) itd. Na gozdnem robu je raslo tudi nekaj kukavičevk; prepoznali smo širokolistno močvirnico (Epipactis helleborine agg.) ter bledo in rdečo naglavko (Cephalanthera damasonium in C. rubra).

Med grmi so tukaj prisotni navadni in enovrati glog (Crataegus laevigata in C. monogyna), razkrečena in čistilna kozja češnja (Rhamnus saxatilis in R. cathartica), češmin (Berberis vulgaris), črni trn (Prunus spinosa), dobrovita in brogovita (Viburnum lantana in V. opulus), v gozdu tudi širokolistna in bradavičasta trdoleska (Euonymus latifolia in E. verrucosa), navadni in njivski šipek (Rosa canina in R. arvensis) ter alpski nagnoj (Laburnum alpinum). Na bližnji njivi so rasli pleveli, kot je njivska vijolica (Viola arvensis), pasje zelišče (Solanum nigrum), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora) in drugi. Ob poti smo videli še precej redek navadni grobeljnik (Alyssum alyssoides), od drugih zanimivosti pa tudi nekaj bogomolk. Skupno smo popisali 295 vrst rastlin.

Zapisala: Alenka Mihorič

Že pred časom smo napovedali, da se v ponedeljek, 29. avgusta 2022 odpravljamo na popoldanski botanični sprehod v dolino Kamniške Bistrice. Ekskurzijo bo vodil Nejc Jogan. Dobimo se ob 16. uri pri Domu v Kamniški Bistrici. 
Navodila za pot.
V primeru slabega vreme bomo ekskurzijo preložili na kasnejši čas, o čemer vas bomo obvestili preko maila. 
Za dodatne informacije lahko pokličete na gsm 041 791 007 (Mateja Poljanšek). 
Vabljeni in lep pozdrav!

Pred letošnjim poletjem smo se tokrat 18. junija 2022 odpravili na Bloke. Bloška planota je botanično izjemno zanimivo območje na Notranjskem, ki ji značilno podobo s počasnim tokom in okljuki daje potok Bloščica, Zaradi zastajanja vode so travniki v okolici zamočvirjeni in mestoma prehajajo v nizka barja. Floro predstavljajo številne zelo redke in ranljive vrste, ki gradijo tudi značilne mokriščne združbe. Med našim potepanjem po Blokah smo med drugim videli rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus), alpsko mastnico (Pinguicula alpina), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), širokolistni munec (Eriophorum latifolium), dolgolistno rosiko (Drosera anglica), arniko (Arnica montana), volk (Nardus stricta), lepljivi lan (Linum viscosum), potočni osat (Cirsium rivulare), togi (Carex elata) in srhki šaš (Carex davalliana) ter številne druge vrste.

Ekskurzijo smo zaključili s ogledom Napoleonovega mosta v velikih Blokah in s kosilom v Gostilni Miklavčič.

Več o flori in vegetaciji Blok si lahko preberete na Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote in Pregled flore Bloške planote (Notranjska, Slovenija)

Zapisali: Branka Trčak, Mateja Poljanšek

Fotografije: Jože Lango, Mateja Poljanšek

V našem programu je bil za ponedeljek, 13. junija 2022, predviden sprehod Po čebelji poti po Ljubljani. Žal moramo sprehod prestaviti na naslednje leto.  

Namesto po čebelji poti pa se bomo odpravili v/na Volavje (Zg. Besnica) na ogled in kartiranje zanimivih travnikov – tu. Gre za suhe travnike bogate s številnimi orhidejami, od katerih je sicer večina že odcvetela, na majhnem območju pa je bilo popisanih preko 300 rastlinskih vrst.
V bližini terena ni primernih prostorov za parkiranje, zato bi se v ponedeljek, 13. junija 2022 ob 17. uri dobili na zadnji Petrolovi črpalki v Zalogu (Bencinski servis Ljubljana-Zalog, Zaloška cesta 255). Od tam pa bi se s čim manjšim številom vozil (se prerazporedimo) odpravili proti Zg. Besnici (oz. Ravnemu Brdu), do koder je približno 20 min vožnje.
Z nami bo tudi Miha Kocjan, ki te travnike dobro pozna in na katerih se vedno najde kaj novega. V bližini je tudi nizko barje z okroglolistno rosiko, črnikastim sitovcem, rožmarinovolistno vrbo, navadno močvirnico, itd. V ponedeljek zaenkrat kaže na lepo vreme, če bi se čez vikend kaj spremenilo vam bomo obvestilo poslali v ponedeljek dopoldne.

Botanični pozdrav in vabljeni!

27. in 28. maja 2022 je v Beli Krajini, v Krajinskem parku Lahinja potekal že 6. slovenski BioBlitz – 24 urno popisovanje rastlinskih in živalskih vrst ter gliv. Terenskega dogodka se je udeležilo več kot 60 strokovnjakov za različne skupine organizmov, med njimi tudi nekaj članov Botaničnega društva. Del površine krajinskega parka je kraške, del je izrazito vodnat in močvirnat. Popise vrst smo izvajali v belogabrovih in črnojelševih gozdovih, na močvirnih in suhih travnikih, ob in v reki Lahinji, na obdelovalnih in ruderalnih površinah, v kalih ter vaškem okolju. Več o rezultatih je objavljeno na spletni strani BioBlitz.

Zapisala: Valerija Babij

Fotografije: Valerija Babij, Branka Trčak, Aleksandra Lešnik

V soboto, 2. oktobra 2021 se nas je devet članov Botaničnega društva Slovenije odpravilo kartirat floro. Že po ustaljeni navadi izberemo kvadrant, ki je floristično skromneje obdelan. Kartiranje je vodil Nejc Jogan.

Zbrali smo se v Bočni, naselju vzhodno od Gornjega Gradu, ob vznožju Menine planine, na 440 m n. v., ob osnovni šoli, kjer smo pričeli s popisovanjem rastlinskih vrst in jo nato mahnili skozi mirno naselje, mimo cerkve in spotoma zavili tudi na pokopališče. Nedaleč se je pričel gozd, kjer smo se znašli v zanimivem vlažnem jelovju in ob obilici mahov pogrešali kolege briologe in mikologe. Obdelali smo še robove njiv, travnike, vodne jarke in obrežje potoka Kropa. Popoldne smo se zapeljali do prelaza Lipa (720 m n.v.) blizu Rovta pod Menino, od koder smo se skozi toploljubno bukovje podali proti Šentjoškemu vrhu do kulturnega spomenika sredi pašnikov, cerkve sv. Gervazija in Protazija iz 16. stol. (970 m n.v.), od koder se je odprl lep razgled na jug, na Čemšeniško planino in okolico. Kljub jesenskemu terminu smo v dobri družbi in ob naklonjenem vremenu popisali več kot 360 vrst praprotnic in semenk.

Zapisala: Valerija Babij 

Fotografije: Valerija Babij