Izšla je Hladnikia št. 48.
V njej preberite:
SI:
Peter Glasnović – Prispevek k poznavanju flore slovenske Istre
Notulae ad floram Sloveniae
Nova nahajališča
Miscellanea
EN:
Peter Glasnović – Contribution to the knowledge of the flora of Slovenian Istria
Notulae ad floram Sloveniae
New localities
Miscellanea
ISSN: 2630-4074
15 naravovarstvenih organizacij, ki strokovno delujemo na področju naravovarstva smo opozorile na neustrezen osnutek poročila o okolju. Ugotovili smo, da Osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 ni pripravljen v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) in Zakonom o varstvu okolja (ZVO), saj ne vključuje vseh zakonsko predpisanih vsebin poročila na področju ohranjanja narave, nekatere vsebine pa zajema le delno. V njem ni podatkov o stanju rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in ekosistemov ter podatkov o stanju na področju varstva naravnih vrednot. Našteto predstavlja umanjkanje ključnih podatkov o stanju biotske raznovrstnosti in sistema varstva naravnih vrednot ter izvajanju vseh javnih služb ohranjanja narave, kar je za nacionalno poročilo nedopustno. Menimo, da dokler poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2021 ne bo vsebovalo vseh zakonsko predpisanih in torej nujnih vsebin, ni primerno za zbiranje predlogov in pripomb nanj.
Tukaj zapis objavljamo v celoti.
V ponedeljek, 6. decembra, prav na Miklavževo, se ponovno srečamo na Botaničnem večeru. Še vedno, seveda, prek zoom povezave. Predavanje bo ob 19. uri, najprej bomo malo, kolikor pač zoom okolje omogoča, poklepetali, ob 19.15 pa začnemo s predavanjem. Tokrat nas čaka svet, za katerega vemo, pa se z njim bolj redko miselno ali kakorkoli pač, ukvarjamo. Predavateljica nas bo popeljala v podzemni svet.
Marjetka Suhadolc: Skrivnostni svet tal in rastline
Povezava:
https://us02web.zoom.us/j/82941288519?pwd=M0ZzTmRZd0x2cEdvSFdPb3JmVzE3QT09
Meeting ID: 829 4128 8519
Passcode: 014184
V soboto, 6. novembra, smo se botaniki srečali na tradicionalnem Wraberjevem dnevu. Letos so nas v svojih prostorih gostili kolegi Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
V uvodnem delu sta nas pozdravila predsednik Botaničnega društva Slovenije, Andrej Podobnik, in predstavnik gostiteljev, Mitja Kaligarič. Sledile so tri lavdacije; Nada Praprotnik je dopolnila 70 let; o njenem življenju in delu je spregovorila Špela Pungaršek. 80 let ima Ivan Kreft, prijazno ga je predstavila Mateja Germ. 90 let je praznoval Mitja Zupančič; predstavitev še vedno aktivnega gozdarskega kolega in fitocenologa je pripravil Igor Dakskobler.
Peter Glasnović je razpravljal o Rdečih seznamih – so zgolj brezzobi tigri ali pomembna naravovarstvena orodja? Simona Strgulc Krajšek je predstavila nova spoznanja o drobnocvetnih vrstah spominčic. Prirodoslovni muzej letos praznuje 200 let, spomin na njegovo ustanovitev in razvoj nam je osvežila Špela Pungaršek. Živa Fišer je analizirala ekonomsko, simbolno in intrinzično vrednost rastlin v več kot 8000 slovenskih ljudskih pesmih. Andreja Urbanek Krajnc je predstavila raziskovanje metabolitov in možnosti uporabe starih lokalnih genotipov murv v trajnostnem kmetijstvu. Mitja Kaligarič je spregovoril o raziskavah, ki potrjujejo, da je linejka (Linnea borealis) v Sloveniji relikt ledenih dob. Dorotej Černela je pojasnil pomen arhitekture socvetja pri zaviti škrbici (Spiranthes spiralis) pri opraševanju s žuželkami. Jana Ambrožič-Dolinšek je prikazala pomen biotehnologija pri ohranjanju biodiverzitete rastlin. Boštjan Surina je pripravil temeljito predstavitev spoznanj o skritem življenju Natura 2000 vrste Tommasinijeve popkorese. Mirjana Šipek je na 40 lokacijah v nižinskih gozdnih fragmentih v SV Sloveniji popisala več kot 80 tujerodnih vrst rastlin, Tadeja Azola pa v delu Mestne občine Maribor preko 60. Nina Šajna je s sodelavkami raziskovala srečanja tujerodnih vrst na primeru azijskega hrošča semenarja, katerega ličinka se zavrta v seme gledičevke, ki lahko zato bodisi ne kali bodisi v nekaterih primerih celo lažje, ker ima seme gledičevke zelo trdo semensko ovojnico. Branko Bakan je predstavil nov priročnik Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja, ki ga je pripravil v soavtorstvi z M. Kaligaričem, G. Fištravcem in I. Vitasović Kosić. Stene predavalnice, kjer smo uživali ob predavanjih, so krasile čudovite krajinske fotografije našega člana Jožeta Langa. Zaradi ukrepov proti pandemiji širjenja koronavirusne bolezni covid-19 nas je bilo na dogodku manj kot druga leta, vendar nas je srečanje s prijatelji, ki jih dolgo nismo videli, tudi zaradi lanskega izostanka druženja v živo iz enakega razloga, vse nadvse radostilo.
Besedilo in fotografija: Valerija Babij
Spoštovani člani in članice,
v soboto, 6. novembra 2021 vas vabimo v Maribor na letošnji Wraberjev dan.
Na povezavah najdete VABILO z navodili za pot do Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in PROGRAM srečanja.
Prosimo vas, da potrdite udeležbo in sporočite tudi svoje želje glede kosila. Prav tako vas prosimo, da nam sporočite, če potrebujete prevoz ali ga lahko ponudite (ter od kod).
V skladu s trenutno veljavnimi predpisi v zvezi z bojem proti epidemiji COVID-19 bo za udeležbo na srečanju treba izpolnjevati pogoj PCT.
Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo,
Izvršni odbor BDS
V soboto, 2. oktobra 2021 se nas je devet članov Botaničnega društva Slovenije odpravilo kartirat floro. Že po ustaljeni navadi izberemo kvadrant, ki je floristično skromneje obdelan. Kartiranje je vodil Nejc Jogan.
Zbrali smo se v Bočni, naselju vzhodno od Gornjega Gradu, ob vznožju Menine planine, na 440 m n. v., ob osnovni šoli, kjer smo pričeli s popisovanjem rastlinskih vrst in jo nato mahnili skozi mirno naselje, mimo cerkve in spotoma zavili tudi na pokopališče. Nedaleč se je pričel gozd, kjer smo se znašli v zanimivem vlažnem jelovju in ob obilici mahov pogrešali kolege briologe in mikologe. Obdelali smo še robove njiv, travnike, vodne jarke in obrežje potoka Kropa. Popoldne smo se zapeljali do prelaza Lipa (720 m n.v.) blizu Rovta pod Menino, od koder smo se skozi toploljubno bukovje podali proti Šentjoškemu vrhu do kulturnega spomenika sredi pašnikov, cerkve sv. Gervazija in Protazija iz 16. stol. (970 m n.v.), od koder se je odprl lep razgled na jug, na Čemšeniško planino in okolico. Kljub jesenskemu terminu smo v dobri družbi in ob naklonjenem vremenu popisali več kot 360 vrst praprotnic in semenk.
Zapisala: Valerija Babij
Fotografije: Valerija Babij
V ponedeljek, 4. oktobra, ob 19.uri bo prek spletne povezave zoom oktobrski botanični večer.
Napovedano je bilo sicer predavanje o mahovih, ki pa ga na prošnjo predavateljev prestavljamo na leto 2022 in ga nadomeščamo s predavanjem, ki nas bo popeljalo na Norveško. Predavatelja obljubljata, da bosta povedala tudi kaj o mahovih. 🙂
Žan L. Cimerman in Nik Šabeder: Rastlinstvo Norveške
Link do srečanja:
https://us02web.zoom.us/j/83417456163?pwd=NG5QUnplUmN0U21xT0U1RlRKZ0FvQT09
Meeting ID: 834 1745 6163
Passcode: 619983
Prijazno vabljeni!
V soboto, 2. oktobra 2021 vas vabimo na tradicionalno jesensko kartiranje flore. Tokrat bomo kartirali v kvadrantu 9755/1, kjer ležijo kraji Bočna, Rovt, Šmartno, Otok, Kraše, Vologa.
Zbirno mesto je ob 9. uri pri OŠ Frana Kocbeka/vrtcu v Bočni (46°17’13,9″ N 14°51’3,21″ E), potem pa jo mahnemo naokoli. Malo navkreber (planina Krašica), malo ob Dreti, malo po nižinskih gozdovih okoli Otoka.
Zbirno mesto v Ljubljani, kjer se lahko razporedimo po avtih, je na parkirišču pri zapornici Biološkega središča ob 7.30 uri. Prosimo vas, da tisti, ki boste štartali iz Ljubljane in imate prosto mesto v avtu, to sporočite, prav tako pa se oglasite tisti, ki potrebujete prevoz, da vas povežemo. Vse prijave pošljite na društveni mail do petka, 1. 10. 2021 dopoldne.
Glede na epidemiološke razmere, pa tudi glede na to, da bo kartiranje potekalo daleč od večjih naselij, priporočamo malico iz nahrbtnika.
Kartiranje bo vodil dr. Nejc Jogan.
V primeru slabega vremena, kar pa trenutno ne kaže, bomo kartiranje prestavili na drug termin. O morebitni spremembi datuma vas bomo pravočasno obvestili.
Vabljeni in lep pozdrav!
Izšla je nova številka biltena Trdoživ. Vabljeni k prebiranju!
Izdajo 19. številke biltena so finančno omogočili Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ŠOLT, Društveno stičišče – STIKS, ŠOU v Ljubljani, Študentski kampus in izdajatelji.