Igor Dakskobler, Andrej Martinčič & Simona Strgulc Krajšek – Dve novi dolinski nahajališči (pod)visokogorskih rastlinskih vrst v Zgornjem Posočju Simona Strgulc Krajšek, Amadej Trnkoczy, Žan Lobnik Cimerman & Igor Dakskobler –Tujerodna vrsta mahu Campylopus introflexus (Hedw.) Brid. v Sloveniji Filip Küzmič, Sanja Behrič & Urban Šilc – Prispevek k poznavanju plevelne in ruderalne vegetacije Prekmurja (SV Slovenija) Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea
EN:
Igor Dakskobler, Andrej Martinčič & Simona Strgulc Krajšek – Alien moss species Campylopus introflexus (Hedw.) Brid. in Slovenija Simona Strgulc Krajšek, Amadej Trnkoczy, Žan Lobnik Cimerman & Igor Dakskobler –Tujerodna vrsta mahu Campylopus introflexus (Hedw.) Brid. v Sloveniji Filip Küzmič, Sanja Behrič & Urban Šilc – Contribution to the knowledge of weed and ruderal vegetation of Prekmurje (NE Slovenia) Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea
Decembrski botanični večer je v četrtek, 7. decembra 2023, potekal malo drugače kot običajno. Ob odličnem vodenju naše kolegice Špele Pungaršek smo se v Prirodoslovnem muzeju Slovenije sprehodili po majhni, vendar vsebinsko bogati razstavi posvečeni Joannesu Antoniusu Scopoliju. Razstava je bila, poleg številnih drugih dogodkov, postavljena v čast letošnji 300. obletnici Scopolijevega rojstva. Pogledali smo tudi druge muzejske zbirke. Ob koncu pa smo si ogledali še najstarejši hebrarij na Slovenskem – herbarij Janeza Krstnika Flysserja iz Ljutomera iz leta 1696. Herbarij je bil na našo srečo izven depoja, kjer ga v kontroliranih pogojih hranijo, in ogled tega herbarija nam bo vsem ostal v trajnem spominu.
decembrski botanični večer bo potekal v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Špela Pungaršek nas bo vodila po razstavi posvečeni Joannesu Antoniusu Scopoliju ob njegovi 300. obletnici rojstva.
Dobimo se v četrtek, 7. decembra 2023 ob 18. uri oziroma ob 17. 55 uri v avli Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Prosimo, da svojo udeležbo do srede, 6. decembra 2023 potrdite na mail: matejapol@gmail.com
V soboto, 11. novembra 2023, smo se ponovno srečali na tradicionalnem Wraberjevem dnevu. Letos so nas v svojih prostorih znova gostili kolegi na raziskovalni postaji Barje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
V uvodnem delu sta nas pozdravila predsednik Botaničnega društva Slovenije Andrej Podobnik in predstojnik Biološkega inštituta ZRC SAZU Urban Šilc. Čestitali smo našim članom in članicam, ki so ali še bodo v letošnjem letu praznovali okroglo obletnico ter podelili društveno priznanje, ki je šlo tokrat v roke Založbi Narava. Kot smo zapisali v obrazložitev – za izdajanje odličnih botaničnih knjig v slovenskem jeziku in številne podarjene knjižne nagrade za mlade botanike. Počastili smo spomin na umrla častna člana društva; Peter Skoberne je spregovoril o dr. Luki Pintarju, Špela Pungaršek pa o dr. Nadi Praprotnik. Sledila je lavdacija za osemdesetletnika Amadeja Trnkoczya, ki sta jo pripravila Igor Dakskobler in Branko Dolinar, ki jo je na srečanju tudi predstavil.
V nadaljevanju je Živa Fišer imela predavanje z naslovom Invazivna rumena zajčja deteljica (Oxalis pes-caprae): smo priča hitri evoluciji reproduktivne strategije po vnosu v novo okolje?, pri pripravi projekta so sodelovali številni prostovoljci iz mnogih držav, ki so nabirali rastlinski material.
Sabina Tamše in Marjeta Resnik sta nas naučili novih protokolov ravnanja z odstranjenimi plodečimi invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki so nastali v sodelovanju regijskim centrom za ravnanje z odpadki (RCERO).
Jože Bavcon nas je v prispevku spomnil na Alfonza Paulina in njegovo 170 letnico rojstva.
Mitja Kaligarič je predstavil projekt »Pisan travnik«, predlog kmetijskega ukrepa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč, rezultat katerega je tudi Katalog polnaravnih travišč Slovenije, ki je bil na srečanju tudi na voljo.
Urban Šilc je razpravljal o spremembah plevelne vegetacije 1938-2023 v okolici Ljubljane in ob tem omenil tudi Marka Zalokarja, vsestranskega eksperimentalnega biologa in molekularnega genetika, avtorja temeljitih fitocenoloških popisov plevelne vegetacije Ljubljane že v prvi polovici 20. stol. Katarina Šoln pa je predstavila 4 otroške slikanice, ki so jih avtorice iz 4 dežel (Slovenija, Italija, Češka, Bližnji vzhod) napisale in ilustrirale same, se pa vse nanašajo na bodisi ogrožene ali kako drugače zanimive rastline.
Vid Leban je predstavil knjigo Braneta Anderleta z naslovom Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. Atlas je rezultat dolgoletnega terenskega delovanja avtorja in vztrajnega zbiranja podatkov; knjigo je bilo mogoče na srečanju tudi kupiti. Nejc Jogan je spregovoril o tem, kako oziroma ali flora kaže na meje višinskih pasov. Nina Lončarević je spregovorila o ogroženi vaskularni flori Evrope ter preliminarnih rezultatih pregleda nacionalnih rdečih seznamov. Peter Glasnović pa je poročal, da rezultati proučevanja morfološke in molekularne raznolikosti bodičnika (Drypis spinosa) ne podpirajo razlikovanja dveh njegovih podvrst. Za konec je Simona Strgulc Krajšek predstavila tujerodno vrsto mahu Campylopus introflexus v Sloveniji, njegovo znano razširjenost in nas pozvala, da sporočamo, če ga srečamo na terenu, saj je enostavno prepoznaven.
Srečanje smo sklenili v prijetnem vzdušju s kosilom v gostilni Mars v naselju Brest.
leto je naokoli in ponovno je pred nami Wraberjev dan, ki bo potekal v soboto, 11. novembra 2023 od 9. ure naprej, v prostorih Raziskovalne postaje Barje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Vse podrobnosti o dogodku najdete v vabilu in programu. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da do četrtka, 9. novembra 2023, svojo udeležbo prijavite na povezavi, ki je navedena v vabilu.
Vljudno vabljeni in lep pozdrav,
Andrej Podobnik, predsednik Botaničnega društva Slovenije, in Filip Küzmič v imenu organizatorjev
Letošnje jesenske kartiranje je potekalo nekoliko prej kot običajno. V soboto, 30. septembra 2023 smo se odpravili na območje Cerkniškega jezera, ki sicer botanično ni slabo obdelano, pa vendar tudi v jesenskem času skriva zanimive rastlinske najdbe. Kartiranje je potekalo po vlažnih travnikih, njivah, obronkih gozdov, na ruderalnih površinah, nekaj malega tudi na pokopališču v Cerknici ter na samem jezeru. Ker je bilo jezero v letošnji jeseni še polno vode, nismo izpustili priložnosti in smo si na obali izposodili čolne ter se odpravili na jezero, kjer smo kar iz čolna nabrali vodne rastline.
Popisali smo več kot 200 rastlinskih vrst. Jezersko površino je na nekaterih mestih s plavajočimi listi preraščala vodna dresen in iz posameznih rastlin so nad gladino še vedno poganjala rožnata klasasta socvetja. Večje površine v vodi je preraščal jezerski biček, na obali pa smo popisali česnov vrednik in še vedno cvetoči britanski oman. Ob gozdnem robu smo spoznavali razlike med enovratim in precej redkejšim navadnim glogom.
Zanimiv in pester dan smo zaključili v gostišču pri Stani v Žerovnici, kjer smo ob koncu kosila pregledali in določili tudi nekaj rastlin, nabranih na in ob Cerkniškem jezeru.
Po več odpovedih in prestavljanjih smo 25. septembra 2023 končno izpeljali sprehod po Čebelji poti v Ljubljani. Po poti nas je vodila Maruška Markovčič iz Mestne občine Ljubljana, ki je sodelovala pri snovanju Čebelje poti in pri tem sodeluje še danes. Sprehod smo pričeli v Botaničnem vrtu ob mestnem čebelnjaku, kjer smo se seznanili z idejo in projektom Čebelje poti v Ljubljani ter slišali nekaj o življenjskem ciklu naše medonosne čebele, kranjske sivke. Pot nas je nato vodila preko Ljubljanice proti Grajskemu hribu k repliki Plečnikovega čebelnjaka z dvorca v Lanem blizu Prage na Češkem, ki ga je naš arhitekt v tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval ob ureditvi rezidence prvega češkega predsednika Tomáša Garriguea Masaryka. Repliko čebelnjaka je v Ljubljani postavilo Čebelarsko društvo Barje. Vso pot smo po ljubljanskih hišah opazovali različne znake in upodobitve povezane s čebelami (Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica Ljubljanska), se ustavili na Medarski ulici pri glavni ljubljanski tržnici in se podučili o bogati etnološki in arhitekturni dediščini povezani s čebelami. Udeleženci sprehoda smo se strinjali, da je bil sprehod z vsebino, ki povezuje področje narave, kmetijstva, arhitekture in kulturne dediščine, izvrstno voden in da smo se veliko novega naučili.
Zapisali: Branka Trčak in Mateja Poljanšek
Čebelnjak v botaničnem vrtu Ljubljana. Foto: Valerija BabijČebelnjak po načrtu Jožeta Plečnika. Foto: Valerija Babij
V ponedeljek,2. 10. 2023, bo ob 18. uri botanični večer v kombinirani obliki; v živo in prek ZOOM aplikacije.
Kot že dolga leta, se dobimo v učilnici 102 na Gimnaziji Bežigrad, Peričeva 4, Ljubljana. Vhod je s Kržičeve, čez parkirišče, vhod v telovadnico in potem desno v avlo šole in v 1. nadstropje. Po 18. uri je glavni vhod v šolo zaklenjen.
Tema: Nejc JOGAN: Kako flora kaže na meje višinskih pasov?
Vabljeni!
Ps: Bodite pozorni, prehajamo na zimsko uro predavanj, torej ob 18. uri.
Vabimo vas, da se v soboto, 30. septembra 2023, udeležite tradicionalnega jesenskega kartiranja flore.
Tokrat se bomo odpravili kartirat v kvadrant 0252/1 – območje Cerkniškega jezera, ki sicer ni tako slabo obdelan, a gotovo se bo našlo kaj zanimivega v tem jesenskem času.
Trenutno je Cerkniško jezero polno vode, kar je tudi priložnost, da si na obali jezera sposodimo čolne in gremo preveriti vodne rastline. Na kartiranju načrtujemo 3 postanke – malo po vlažnih travnikih in jarkih, malo s čolnom po jezeru, malo po ruderalnih površinah v okolici Cerkniškega jezera.
Zaključili bi s kosilom v gostišču pri Stani v Žerovnici, čeprav je v sosednjem kvadrantu.
Točen zaključek kartiranja je težko napovedati, tako, da bi se dogovarjali sproti na terenu.
Za morebitno prerazporejanje po avtih je zbirno mesto ob 9. uri na parkirišču pri zapornici Biološkega središča. Prosimo vas, da tisti, ki boste krenili iz Ljubljane in imate prosto mesto v avtu, to sporočite, prav tako pa se oglasite tisti, ki potrebujete prevoz, da vas povežemo.
Vse prijave pošljite na mail: matejapol@gmail.com do petka, 29. 9. 2023 do 10. ure (gsm Mateja 041 791 007).Prijave so nujne zaradi rezervacije čolnov in za kosilo, še posebej, če nas bo več.
Naj vas še obvestimo, da se kot prispevek za kosilo pobira 10 evrov po osebi, ostali del stroškov obroka krije BDS.
Kartiranje bo vodil dr. Nejc Jogan.
V primeru slabega vremena, kar pa trenutno ne kaže, bomo kartiranje prestavili na drug termin. Vabljeni in lep pozdrav!
V sredo, 20. septembra 2023 je umrl častni član Botaničnega društva Slovenije dr. Luka Pintar, po izobrazbi zdravnik, priznani pediater in do leta 1991 primarij na Pediatrični kliniki v Ljubljani, hkrati pa ljubitelj rastlin in izreden naravoslovni fotograf. Kot je ob njegovi laudaciji in podelitvi častnega članstva v BDS leta 2015 zapisal mag. Andrej Seliškar, so bile številne fotografije dr. Pintarja med leti 1979 in 1988 objavljene v revijah, predvsem v Proteusu in knjižnih izdajah, npr. v Zakladih Slovenije, Slovenskih gorah ter v koledarjih. Leta 1990 je izšla monografska izdaja Rože na Slovenskem s 319 fotografijami rastlinskih vrst in spremno besedo dr. Toneta Wraberja. Kmalu po izidu te knjige se je Luka Pintar upokojil, zato je lahko s še večjo zavzetostjo iskal nove motive rastlin v bohinjskih hribih, na Krasu, travnikih in poljih v nižini. Njegova želja, da bi nove fotografije objavil v knjigi, se je uresničila leta 2015, ko je izšla publikacija Florula Slovenica – Cvetje slovenske dežele, v kateri je na 700 fotografijah predstavljenih 650 taksonov s spremnim besedilom Andreja Seliškarja. Lahko rečemo, da je dr. Pintar gojil karakterno portretiranje rastlin. Tega cilja pa ne bi mogel doseči, če ne bi imel solidnega botaničnega znanja, ki mu je omogočalo, da najde pri ‘portretiranki’ njene morfološke posebnosti, po katerih rastlino lahko prepoznamo tudi takrat, ko nam pokaže le njen delček. Objavljal je tudi prispevke o svojih zanimivih botaničnih najdbah, npr. v Proteusu o Islerjevem dvoredniku in strupenih rastlinah. Občni zbor Botaničnega društva Slovenije ga je zato 2. marca 2015 imenoval za častnega člana društva zaradi aktivnega delovanja v društvu in njegovega velikega prispevka k popularizaciji botanike z izvrstnimi fotografijami rastlin. Ob njegovi smrti družini izrekamo iskreno sožalje. Člani in članice BDS se ga bomo vedno s spoštovanjem spominjali.
