Letošnje jesensko kartiranje flore je potekalo na območju slikovite in geološko pestre doline Sopote, ki so jo oblikovala slapišča in brzice reke Sopote. Popis smo pričeli pri cerkvi sv. Križa na Svibnem, kjer smo si najprej ogledali nekaj ruderalnih rastlin v okolici pokopališča, nato pa smo se premaknili proti skalnatim rastiščem. Kamninska podlaga Svibna je karbonatna, zato smo lahko opazovali nekatere vrste, ki so značilne za apnenčasta ter dolomitna rastišča, npr. rušnato zvončico (Campanula cespitosa), sinjo trinijo (Trinia glauca) in toploljubo srednjo sladko koreninico (Polypodium interjectum).

Pot nas je vodila navzkreber proti ostankom gradu Svibno, kjer smo si lahko ogledali razkrečeno kozjo češnjo (Rhamnus saxatilis), spotoma pa so nas spremljale zaplate cvetočega hladnikovega grintavca (Scabiosa hladnikiana). Na vrhu smo uživali v razgledu ter odkljukali še pomembno društveno dolžnost – skupinsko slikanje.

Kartiranje smo nadaljevali po gozdu, kjer smo srečevali veliko običajnih gozdnih vrst, ob gozdni poti pa smo opazili tudi kranjski petoprstnik (Potentilla carniolica), ki je pogosto spregledana vrsta, saj njegovi listi v gozdni podrasti precej spominjajo na liste jagodnjaka.

Nato smo se premaknili še na drugo izhodiščno točko, ki jo je predstavljala cerkev sv. Janeza s pogledom na Svibno z Grajskim hribom, v južni smeri pa na gričevnato dolenjsko pokrajino in obsežne gozdove. Pregledali smo okoliške travnike, kjer so cvetele toge smetlike (Euphrasia stricta), nežni pojalniki (Orobanche gracilis) z vonjem po nageljnih in močvirske samoperke (Parnassia palustris).

Pot nas je ponovno vodila po gozdu in gozdnem robu, kjer pa so nas premamili jesenski darovi gozdov in se nismo mogli upreti, da ne bi mimogrede nabrali še malo kostanja in gob. Terenski dan, v katerem smo popisali krepko čez 200 rastlinskih vrst, smo zaključili v gostišču Celestina, kjer smo se člani društva še malo podružili in okrepčali za pot domov. 

Zapisala: Laura Štampar

Fotografije: Laura Štampar in Darja Kopitar

Vabimo vas, da se v soboto, 5. oktobra 2024, udeležite tradicionalnega jesenskega kartiranja flore.
Tokrat se bomo odpravili kartirat v slabo obdelan kvadrant v spodnji dolini Sopote, ki ima slavno botanično lokaliteto Svibno, najvišji vrh je malo čez 1000 metrov visoka Sveta Marija, na območju pa najdemo sotesko Sopote in Škratovo dolino, ki se spusti na 200 metrov nadmorske višine. Dan bi zaključili s kosilom v gostišču Celestina.
Točen zaključek kartiranja je težko napovedati in se bomo dogovarjali sproti na terenu. Za vsak primer je dobro imeti s seboj malico iz nahrbtnika.

Zbirno mesto je ob 10h pri cerkvi na Svibnem (46.06541809127812,
15.098505189336365). Če boste krenili iz Ljubljane, je do tja približno 1 ura. Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite na spodnji mail in poleg dopišite, ali imate prosto mesto v avtu oziroma ali potrebujete prevoz, da vas povežemo.

Vse prijave pošljite na mail: matejapol@gmail.com do petka, 4. 10. 2024 do 10. ure (gsm Mateja 041 791 007).
Naj vas še obvestimo, da se bo za kosilo pobiral prispevek v višini 10 evrov po osebi, ostali del stroškov obroka pa bo pokrilo društvo.
Kartiranje bo vodil dr. Nejc Jogan.
V primeru slabega vremena bomo kartiranje prestavili na drug termin, zato spremljajte
elektronsko pošto.

Vabljeni in lep pozdrav!

V soboto, 15. junija 2024, smo se odpravili na celodnevno ekskurzijo v dolino Radovne v Triglavskem narodnem parku. Sprejela in vodila nas je mag. Tanja Menegalija iz javnega zavoda Triglavski narodni park. Večino časa smo se zadržali v Zgornji Radovni na grbinastem travniku, ki ga je JZ TNP v okviru projekta LIFE FOR SEEDS za nekaj let najel v upravljanje. Z zaraščajočega travnika, ki se nahaja v bližini Pocarjeve domačije, so na začetku projekta odstranili lesne vrste. Travnik je bil čudovito razcvetel in imeli smo kaj videti. Med drugim smo našli nekaj vrst kukavičevk: navadni in dehteči kukovičnik (Gymnadenia conopsea in G. odoratissima), pikastocvetno kukavico (Neotinea ustulata) in dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia). Cveteli so številni primerki podaljšanega ušivca (Pedicularis elongata), živorodne dresni (Polygonum viviparum), arnike (Arnica montana), primožka (Buphtalmum salicifolium), srednjega trpotca (Plantago media) pokončnega čišljaka (Stachys recta), dlakavega skrečnika (Ajuga genevensis), prevezanke (Chamaespartium sagittale) in številne druge vrste. Našli smo tudi več na terenu prepoznavnih vrst mahov, med  njimi vrste Rhytidium rugosum, Abietinella abietina in Dicranum flagellare. 

Grbinasti travniki so ogroženi zaradi zaraščanja in zaradi izravnavanja, ki lastnikom omogoča lažjo obdelavo. En travnik v upravljanju JZ TNP se kosi enkrat letno, medtem, ko se na drugem, ki ga zaradi visoke vode nismo uspeli videti, pase živina. Na travnikih v sklopu projekta LIFE FOR SEEDS nabirajo tudi semena za semensko banko.

V bližnjem gozdu, kamor smo se odpravili pogledat Natura 2000 vrsto mahu zeleni žužnjak (Buxbaumia viridis), in v gozdu zahodno od travnika, nas je prav tako čakalo nekaj zanimivih najdb. Našli smo okroglolistno in drobnocvetno zelenko (Pyrola rotundifolia in P. minor) in številne Fuchsove prstaste kukavice (Dactylorhiza fuchsii). Ob poti domov se je manjša skupina ustavila še ob nizkem barju z rjastim sitovcem (Schoenus ferrugineus). Za nami je tako še en lep botanični izlet.

Zapisale: Simona Strgulc Krajšek, Branka Trčak, Mateja Poljanšek

Fotografije: Alenka Mihorič

Kot je bilo napovedano v programu BDS, smo se, 4. junija 2024, kljub nestabilnemu vremenu, v popoldanskih urah odpravili na voden ogled koliščarskega naselja na Igu Morostig in nato še na botanični sprehod v njegovi okolici. Po naselju nas je vodila vodička Janja Šuman in nam živopisno predstavila naselje in kaj je iz arheoloških najdb mogoče razbrati o življenju koliščarjev z Ljubljanskega barja. Drugi, botanični del ekskurzije, je vodil Filip Küzmič. Ob poti do naselja smo spoznavali lokalno rastlinstvo, predvsem tipične vrste vlažnih gojenih travnikov. Nato smo si ogledali še travnik z večjo populacijo bermudskega modrega mečka (Sisyrinchium bermudiana) z žal že zaprtimi cvetovi  in primerkom zares smrdljivega smrdljivega dimka (Crepis foetida) na njegovem obrobju. Na koncu smo si ogledali še njivo z značilno floro njivskih plevelov: brazdasti motovilec (Valerianella rimosa), navadna njivka (Aphanes arvensis), navadni slakovec (Fallopia convolvulus) in drugimi. Vreme je zdržalo, arheološko-rastlinski popoldan pa se je uspešno zaključil. 

Zapisala: Mateja Poljanšek in Filip Küzmič
Fotografije: Alenka Mihorič

Kot smo najavili že pred časom se v torek, 4. junija 2024, odpravljamo na ogled koliščarske vasi na Igu in kartiranje po okolici kolišča. 

Dobimo ob 16. 45 uri na parkirišču nasproti Petrola na Igu (naslov: Ljubljanska cesta 69, Ig). Nasproti Petrola zavijete na makadamsko cesto proti koliščarskemu naselju in takoj na začetku je za hišami manjše makadamsko parkirišče, kjer se lahko parkira nekaj avtov. Tam nas bo čakala vodička in odidemo do naselja, ki je oddaljeno še približno kilometer. Ogled naselja traja približno 30-40 minut. 

Po ogledu naselja gremo v okolico na kartiranje, ki ga bo vodil Filip Küzmič.

Stroške vodiča po koliščarskem naselju bo pokrilo društvo, vsak udeleženec pa mora kupiti tudi vstopnico. Z vstopnico, ki velja 6 mesecev si lahko ogledate koliščarsko naselje in muzej v Hiši Morostig, za katerega pa tokrat ne bo časa, lahko pa si ga z isto vstopnico ogledate kasneje. Ceno vstopnice krije vsak sam in znaša 12 evrov, za študente in upokojence pa je 8 evrov.  

Prosimo vas, da do ponedeljka sporočite, ali lahko v avto vzamete kakšnega sopotnika oziroma sporočite, če potrebujete prevoz.  

V primeru, da se vremenska napoved za torek poslabša bomo ekskurzijo v torek dopoldne odpovedali, zato bodite pozorni na obvestila. Glede na zadnje deževne dni pa imejte s seboj primerno obutev. 

Še povezava na HIšo Morostig kjer najdete dodatne informacije in na zemljevid Občine Ig: 

https://morostig.si/
https://morostig.si/informacije/kako-do-nas/
https://zemljevid.najdi.si/podjetje/5874769000/obcina-ig

Vabljeni in lep pozdrav!

V soboto, 1. oktobra 2022, smo popisovali rastlinstvo v kvadrantu 9854/2. Bilo nas je sedem, vodil nas je Nejc Jogan. Sprva oblačno vreme se je kmalu začelo jasniti.

Najprej smo pregledali ruderalne rastline v vasi Blagovica in bližnji okolici. Tu smo naleteli na večje število invazivnih vrst, ob potoku nad vasjo celo okrasni grm (Philadelphus coronarius) in drevo cigarovec (Catalpa bignonioides). Tu je rasla tudi redkejša praprot, navadna peruša (Matteuccia struthiopteris). Na gojenih travnikih so pocvetavale nekatere zelnate rastline. Nato smo zavili v gozd z drevesnimi vrstami in praprotmi. Podlaga v tem delu terena je skrilavec in je zato tudi večina rastlin kisloljubnih.

Drugi del popisovanja smo opravili na vršnem delu Limbarske gore. Tam so tla karbonatna, pokrajina pa skoraj kraška, kar se kaže tudi pri rastlinstvu. Na suhih travnikih smo našli značilne rastline, kot so panonski osat (Cirsium panonnicum), mali talin (Thalictrum minus), materina dušica (Thymus sp.), poljski grintavec (Scabiosa triandra), gorski silj (Peucedanum oreoselinum), kartavžar (Dianthus carthusianorum), gredljati luk (Allium carinatum subsp. carinatum), jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), prava lakota (Galium verum) itd. Na gozdnem robu je raslo tudi nekaj kukavičevk; prepoznali smo širokolistno močvirnico (Epipactis helleborine agg.) ter bledo in rdečo naglavko (Cephalanthera damasonium in C. rubra).

Med grmi so tukaj prisotni navadni in enovrati glog (Crataegus laevigata in C. monogyna), razkrečena in čistilna kozja češnja (Rhamnus saxatilis in R. cathartica), češmin (Berberis vulgaris), črni trn (Prunus spinosa), dobrovita in brogovita (Viburnum lantana in V. opulus), v gozdu tudi širokolistna in bradavičasta trdoleska (Euonymus latifolia in E. verrucosa), navadni in njivski šipek (Rosa canina in R. arvensis) ter alpski nagnoj (Laburnum alpinum). Na bližnji njivi so rasli pleveli, kot je njivska vijolica (Viola arvensis), pasje zelišče (Solanum nigrum), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora) in drugi. Ob poti smo videli še precej redek navadni grobeljnik (Alyssum alyssoides), od drugih zanimivosti pa tudi nekaj bogomolk. Skupno smo popisali 295 vrst rastlin.

Zapisala: Alenka Mihorič

Že pred časom smo napovedali, da se v ponedeljek, 29. avgusta 2022 odpravljamo na popoldanski botanični sprehod v dolino Kamniške Bistrice. Ekskurzijo bo vodil Nejc Jogan. Dobimo se ob 16. uri pri Domu v Kamniški Bistrici. 
Navodila za pot.
V primeru slabega vreme bomo ekskurzijo preložili na kasnejši čas, o čemer vas bomo obvestili preko maila. 
Za dodatne informacije lahko pokličete na gsm 041 791 007 (Mateja Poljanšek). 
Vabljeni in lep pozdrav!