V soboto, 15. junija 2024, smo se odpravili na celodnevno ekskurzijo v dolino Radovne v Triglavskem narodnem parku. Sprejela in vodila nas je mag. Tanja Menegalija iz javnega zavoda Triglavski narodni park. Večino časa smo se zadržali v Zgornji Radovni na grbinastem travniku, ki ga je JZ TNP v okviru projekta LIFE FOR SEEDS za nekaj let najel v upravljanje. Z zaraščajočega travnika, ki se nahaja v bližini Pocarjeve domačije, so na začetku projekta odstranili lesne vrste. Travnik je bil čudovito razcvetel in imeli smo kaj videti. Med drugim smo našli nekaj vrst kukavičevk: navadni in dehteči kukovičnik (Gymnadenia conopsea in G. odoratissima), pikastocvetno kukavico (Neotinea ustulata) in dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia). Cveteli so številni primerki podaljšanega ušivca (Pedicularis elongata), živorodne dresni (Polygonum viviparum), arnike (Arnica montana), primožka (Buphtalmum salicifolium), srednjega trpotca (Plantago media) pokončnega čišljaka (Stachys recta), dlakavega skrečnika (Ajuga genevensis), prevezanke (Chamaespartium sagittale) in številne druge vrste. Našli smo tudi več na terenu prepoznavnih vrst mahov, med njimi vrste Rhytidium rugosum, Abietinella abietina in Dicranum flagellare.
Grbinasti travniki so ogroženi zaradi zaraščanja in zaradi izravnavanja, ki lastnikom omogoča lažjo obdelavo. En travnik v upravljanju JZ TNP se kosi enkrat letno, medtem, ko se na drugem, ki ga zaradi visoke vode nismo uspeli videti, pase živina. Na travnikih v sklopu projekta LIFE FOR SEEDS nabirajo tudi semena za semensko banko.
V bližnjem gozdu, kamor smo se odpravili pogledat Natura 2000 vrsto mahu zeleni žužnjak (Buxbaumia viridis), in v gozdu zahodno od travnika, nas je prav tako čakalo nekaj zanimivih najdb. Našli smo okroglolistno in drobnocvetno zelenko (Pyrola rotundifolia in P. minor) in številne Fuchsove prstaste kukavice (Dactylorhiza fuchsii). Ob poti domov se je manjša skupina ustavila še ob nizkem barju z rjastim sitovcem (Schoenus ferrugineus). Za nami je tako še en lep botanični izlet.
Kot je bilo napovedano v programu BDS, smo se, 4. junija 2024, kljub nestabilnemu vremenu, v popoldanskih urah odpravili na voden ogled koliščarskega naselja na Igu Morostig in nato še na botanični sprehod v njegovi okolici. Po naselju nas je vodila vodička Janja Šuman in nam živopisno predstavila naselje in kaj je iz arheoloških najdb mogoče razbrati o življenju koliščarjev z Ljubljanskega barja. Drugi, botanični del ekskurzije, je vodil Filip Küzmič. Ob poti do naselja smo spoznavali lokalno rastlinstvo, predvsem tipične vrste vlažnih gojenih travnikov. Nato smo si ogledali še travnik z večjo populacijo bermudskega modrega mečka (Sisyrinchium bermudiana) z žal že zaprtimi cvetovi in primerkom zares smrdljivega smrdljivega dimka (Crepis foetida) na njegovem obrobju. Na koncu smo si ogledali še njivo z značilno floro njivskih plevelov: brazdasti motovilec (Valerianella rimosa), navadna njivka (Aphanes arvensis), navadni slakovec (Fallopia convolvulus) in drugimi. Vreme je zdržalo, arheološko-rastlinski popoldan pa se je uspešno zaključil.
Zapisala: Mateja Poljanšek in Filip Küzmič Fotografije: Alenka Mihorič
Kot smo najavili že pred časom se v torek, 4. junija 2024, odpravljamo na ogled koliščarske vasi na Igu in kartiranje po okolici kolišča.
Dobimo ob 16. 45 uri na parkirišču nasproti Petrola na Igu (naslov: Ljubljanska cesta 69, Ig). Nasproti Petrola zavijete na makadamsko cesto proti koliščarskemu naselju in takoj na začetku je za hišami manjše makadamsko parkirišče, kjer se lahko parkira nekaj avtov. Tam nas bo čakala vodička in odidemo do naselja, ki je oddaljeno še približno kilometer. Ogled naselja traja približno 30-40 minut.
Po ogledu naselja gremo v okolico na kartiranje, ki ga bo vodil Filip Küzmič.
Stroške vodiča po koliščarskem naselju bo pokrilo društvo, vsak udeleženec pa mora kupiti tudi vstopnico. Z vstopnico, ki velja 6 mesecev si lahko ogledate koliščarsko naselje in muzej v Hiši Morostig, za katerega pa tokrat ne bo časa, lahko pa si ga z isto vstopnico ogledate kasneje. Ceno vstopnice krije vsak sam in znaša 12 evrov, za študente in upokojence pa je 8 evrov.
Prosimo vas, da do ponedeljka sporočite, ali lahko v avto vzamete kakšnega sopotnika oziroma sporočite, če potrebujete prevoz.
V primeru, da se vremenska napoved za torek poslabša bomo ekskurzijo v torek dopoldne odpovedali, zato bodite pozorni na obvestila. Glede na zadnje deževne dni pa imejte s seboj primerno obutev.
Še povezava na HIšo Morostig kjer najdete dodatne informacije in na zemljevid Občine Ig:
Dragi člani in članice, naj vas povabimo na nekaj prihajajočih dogodkov.
BDS sodeluje na Festivalu Raznoživo, ki bo popestril Ljubljano ob Mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti! Festival bo potekal v sredo,22. maja od 9. do 18. ure, na Stritarjevi ulici v središču mesta, kjer bodo različne organizacije in društva, z nami vred, ustvarile živahno okolje s stojnicami in pestrimi vsebinami. Vabljeni, da se oglasite na stojnici.
V petek, 24. maja 2024 bo v Biološkem središču od 9. do 17. ure potekal že tradicionalni Dan očarljivih rastlin, kjer BDS prav tako sodeluje s stojnico in delavnicami za osnovnošolce. Če boste v bližini ste lepo vabljeni.
Po našem programu bomo imeli v torek, 4. junija 2024 popoldne (predvidoma ob 17. uri) kartiranje v bližini Koliščarskega naselja na Igu, pred tem pa še ogled koliščarskega naselja. Podrobnejše vabilo sledi, zaradi lažje organizacije pa vas prosimo, da do torka, 28. maja prijavite svojo udeležbo na mail: matejapol@gmail.com
Po več odpovedih in prestavljanjih smo 25. septembra 2023 končno izpeljali sprehod po Čebelji poti v Ljubljani. Po poti nas je vodila Maruška Markovčič iz Mestne občine Ljubljana, ki je sodelovala pri snovanju Čebelje poti in pri tem sodeluje še danes. Sprehod smo pričeli v Botaničnem vrtu ob mestnem čebelnjaku, kjer smo se seznanili z idejo in projektom Čebelje poti v Ljubljani ter slišali nekaj o življenjskem ciklu naše medonosne čebele, kranjske sivke. Pot nas je nato vodila preko Ljubljanice proti Grajskemu hribu k repliki Plečnikovega čebelnjaka z dvorca v Lanem blizu Prage na Češkem, ki ga je naš arhitekt v tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval ob ureditvi rezidence prvega češkega predsednika Tomáša Garriguea Masaryka. Repliko čebelnjaka je v Ljubljani postavilo Čebelarsko društvo Barje. Vso pot smo po ljubljanskih hišah opazovali različne znake in upodobitve povezane s čebelami (Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica Ljubljanska), se ustavili na Medarski ulici pri glavni ljubljanski tržnici in se podučili o bogati etnološki in arhitekturni dediščini povezani s čebelami. Udeleženci sprehoda smo se strinjali, da je bil sprehod z vsebino, ki povezuje področje narave, kmetijstva, arhitekture in kulturne dediščine, izvrstno voden in da smo se veliko novega naučili.
Zapisali: Branka Trčak in Mateja Poljanšek
Čebelnjak v botaničnem vrtu Ljubljana. Foto: Valerija BabijČebelnjak po načrtu Jožeta Plečnika. Foto: Valerija Babij
V soboto, 27. 5. 2023 je potekala celodnevna ekskurzija društva in tokrat smo se odpravili na Kras, na območja, kjer je lani poleti gorelo. Zbrali smo se v Komnu v gostišču Pri Brajdi in popili jutranjo kavo, preden smo se odpravili na teren. Pot smo nadaljevali preko Gorjanskega do Brestovice pri Komnu, mimo vasi Sela na Krasu in do Cerja. Vseh skupaj nas je bilo na ekskurziji 20, tako veliko nas že dolgo ni bilo.
Na travnikih v različnih stopnjah zaraščanja, cestnih brežinah, ruderalnih rastiščih in požarišču smo določili več kot 200 rastlinskih vrst, pretežno cvetnic. Površine, ki jih je zajel požar in so bile še lansko jesen videti izsušene in pod pepelom, so povsem spremenile barve; travniki so cvetoči, zeliščna plast v gozdovih je intenzivno zelena, pognali so ruj, mali jesen, koprivovec, terebint, derak in rešeljika; na primerkih puhastega hrasta, ki so v krošnjah razvili adventivne poganjke, smo opazovali, kako dobro so toploljubni hrasti prilagojeni na požare. Na Cerju smo ob prepoznavanju rastlin uživali nad razgledom na Jadransko morje, Furlansko nižino, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino in obronke Trnovskega gozda. V gostilni Štirna v Opatjem selu smo si ob dehtečih vrtnicah privoščili odlično kočerjo in tako sklenili botanično uspešen teren ter prijetno druženje s kolegi vseh generacij.
Foto: Jože LangoFoto: Jože LangoFoto: Jože LangoFoto: Jože LangoAira elegantissima. Foto: Valerija BabijSenecio inaequidens. Foto: Valerija BabijFoto: Jože LangoPalurius spina-christi. Foto: Valerija Babij
V soboto, 1. oktobra 2022, smo popisovali rastlinstvo v kvadrantu 9854/2. Bilo nas je sedem, vodil nas je Nejc Jogan. Sprva oblačno vreme se je kmalu začelo jasniti.
Najprej smo pregledali ruderalne rastline v vasi Blagovica in bližnji okolici. Tu smo naleteli na večje število invazivnih vrst, ob potoku nad vasjo celo okrasni grm (Philadelphus coronarius) in drevo cigarovec (Catalpa bignonioides). Tu je rasla tudi redkejša praprot, navadna peruša (Matteuccia struthiopteris). Na gojenih travnikih so pocvetavale nekatere zelnate rastline. Nato smo zavili v gozd z drevesnimi vrstami in praprotmi. Podlaga v tem delu terena je skrilavec in je zato tudi večina rastlin kisloljubnih.
Drugi del popisovanja smo opravili na vršnem delu Limbarske gore. Tam so tla karbonatna, pokrajina pa skoraj kraška, kar se kaže tudi pri rastlinstvu. Na suhih travnikih smo našli značilne rastline, kot so panonski osat (Cirsium panonnicum), mali talin (Thalictrum minus), materina dušica (Thymus sp.), poljski grintavec (Scabiosa triandra), gorski silj (Peucedanum oreoselinum), kartavžar (Dianthus carthusianorum), gredljati luk (Allium carinatum subsp. carinatum), jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), prava lakota (Galium verum) itd. Na gozdnem robu je raslo tudi nekaj kukavičevk; prepoznali smo širokolistno močvirnico (Epipactis helleborine agg.) ter bledo in rdečo naglavko (Cephalanthera damasonium in C. rubra).
Med grmi so tukaj prisotni navadni in enovrati glog (Crataegus laevigata in C. monogyna), razkrečena in čistilna kozja češnja (Rhamnus saxatilis in R. cathartica), češmin (Berberis vulgaris), črni trn (Prunus spinosa), dobrovita in brogovita (Viburnum lantana in V. opulus), v gozdu tudi širokolistna in bradavičasta trdoleska (Euonymus latifolia in E. verrucosa), navadni in njivski šipek (Rosa canina in R. arvensis) ter alpski nagnoj (Laburnum alpinum). Na bližnji njivi so rasli pleveli, kot je njivska vijolica (Viola arvensis), pasje zelišče (Solanum nigrum), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora) in drugi. Ob poti smo videli še precej redek navadni grobeljnik (Alyssum alyssoides), od drugih zanimivosti pa tudi nekaj bogomolk. Skupno smo popisali 295 vrst rastlin.
Že pred časom smo napovedali, da se v ponedeljek, 29. avgusta 2022 odpravljamo na popoldanski botanični sprehod v dolino Kamniške Bistrice. Ekskurzijo bo vodil Nejc Jogan. Dobimo se ob 16. uri pri Domu v Kamniški Bistrici. Navodila za pot. V primeru slabega vreme bomo ekskurzijo preložili na kasnejši čas, o čemer vas bomo obvestili preko maila. Za dodatne informacije lahko pokličete na gsm 041 791 007 (Mateja Poljanšek). Vabljeni in lep pozdrav!
Pred letošnjim poletjem smo se tokrat 18. junija 2022 odpravili na Bloke. Bloška planota je botanično izjemno zanimivo območje na Notranjskem, ki ji značilno podobo s počasnim tokom in okljuki daje potok Bloščica, Zaradi zastajanja vode so travniki v okolici zamočvirjeni in mestoma prehajajo v nizka barja. Floro predstavljajo številne zelo redke in ranljive vrste, ki gradijo tudi značilne mokriščne združbe. Med našim potepanjem po Blokah smo med drugim videli rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus), alpsko mastnico (Pinguicula alpina), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), širokolistni munec (Eriophorum latifolium), dolgolistno rosiko (Drosera anglica), arniko (Arnica montana), volk (Nardus stricta), lepljivi lan (Linum viscosum), potočni osat (Cirsium rivulare), togi (Carex elata) in srhki šaš (Carex davalliana) ter številne druge vrste.
Ekskurzijo smo zaključili s ogledom Napoleonovega mosta v velikih Blokah in s kosilom v Gostilni Miklavčič.
V našem programu je bil za ponedeljek, 13. junija 2022, predviden sprehod Po čebelji poti po Ljubljani. Žal moramo sprehod prestaviti na naslednje leto.
Namesto po čebelji poti pa se bomo odpravili v/na Volavje (Zg. Besnica) na ogled in kartiranje zanimivih travnikov – tu. Gre za suhe travnike bogate s številnimi orhidejami, od katerih je sicer večina že odcvetela, na majhnem območju pa je bilo popisanih preko 300 rastlinskih vrst. V bližini terena ni primernih prostorov za parkiranje, zato bi se v ponedeljek, 13. junija 2022 ob 17. uri dobili na zadnji Petrolovi črpalki v Zalogu (Bencinski servis Ljubljana-Zalog, Zaloška cesta 255). Od tam pa bi se s čim manjšim številom vozil (se prerazporedimo) odpravili proti Zg. Besnici (oz. Ravnemu Brdu), do koder je približno 20 min vožnje. Z nami bo tudi Miha Kocjan, ki te travnike dobro pozna in na katerih se vedno najde kaj novega. V bližini je tudi nizko barje z okroglolistno rosiko, črnikastim sitovcem, rožmarinovolistno vrbo, navadno močvirnico, itd. V ponedeljek zaenkrat kaže na lepo vreme, če bi se čez vikend kaj spremenilo vam bomo obvestilo poslali v ponedeljek dopoldne.
