Letošnje jesensko kartiranje flore je potekalo na območju slikovite in geološko pestre doline Sopote, ki so jo oblikovala slapišča in brzice reke Sopote. Popis smo pričeli pri cerkvi sv. Križa na Svibnem, kjer smo si najprej ogledali nekaj ruderalnih rastlin v okolici pokopališča, nato pa smo se premaknili proti skalnatim rastiščem. Kamninska podlaga Svibna je karbonatna, zato smo lahko opazovali nekatere vrste, ki so značilne za apnenčasta ter dolomitna rastišča, npr. rušnato zvončico (Campanula cespitosa), sinjo trinijo (Trinia glauca) in toploljubo srednjo sladko koreninico (Polypodium interjectum).

Pot nas je vodila navzkreber proti ostankom gradu Svibno, kjer smo si lahko ogledali razkrečeno kozjo češnjo (Rhamnus saxatilis), spotoma pa so nas spremljale zaplate cvetočega hladnikovega grintavca (Scabiosa hladnikiana). Na vrhu smo uživali v razgledu ter odkljukali še pomembno društveno dolžnost – skupinsko slikanje.

Kartiranje smo nadaljevali po gozdu, kjer smo srečevali veliko običajnih gozdnih vrst, ob gozdni poti pa smo opazili tudi kranjski petoprstnik (Potentilla carniolica), ki je pogosto spregledana vrsta, saj njegovi listi v gozdni podrasti precej spominjajo na liste jagodnjaka.

Nato smo se premaknili še na drugo izhodiščno točko, ki jo je predstavljala cerkev sv. Janeza s pogledom na Svibno z Grajskim hribom, v južni smeri pa na gričevnato dolenjsko pokrajino in obsežne gozdove. Pregledali smo okoliške travnike, kjer so cvetele toge smetlike (Euphrasia stricta), nežni pojalniki (Orobanche gracilis) z vonjem po nageljnih in močvirske samoperke (Parnassia palustris).

Pot nas je ponovno vodila po gozdu in gozdnem robu, kjer pa so nas premamili jesenski darovi gozdov in se nismo mogli upreti, da ne bi mimogrede nabrali še malo kostanja in gob. Terenski dan, v katerem smo popisali krepko čez 200 rastlinskih vrst, smo zaključili v gostišču Celestina, kjer smo se člani društva še malo podružili in okrepčali za pot domov. 

Zapisala: Laura Štampar

Fotografije: Laura Štampar in Darja Kopitar