Obisk Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani

Spoštovani člani in članice,
v programu botaničnih večerov je za junijski botanični večer predviden skupen obisk Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. 
Vabimo vas, da se v ponedeljek, 7. junija ob 17. uri dobimo v Botaničnem vrtu, najbolje kar pri stavbi. Sprehodili se bomo skozi vrt in pogledali kaj se novega dogaja. Posebnega vodenja nismo predvideli, v okviru sprehoda pa si boste lahko ogledali tudi tropski rastlinjak (vstopnina 3 evre).
Vrt je odprt do 19. ure, rastlinjak pa do 18. ure.
Lep pozdrav in se vidimo v ponedeljek. 

Ekskurzija v Krajinski park Goričko

V soboto, 22. maja 2021, na Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, se nas je 12 članov društva odpravilo na spomladansko botanično ekskurzijo na Goričko. Vodili sta jo Stanka Dešnik, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko in naša članica Branka Trčak. Najprej smo se ustavili na posesti Brede Smej in Bram D’Honta, ki sta v desetletju bivanja v Prosečki vasi na nekoč degradirani površini ustvarila travniški sadovnjak, kamor se ob ekstenzivni rabi spontano vračajo rastlinske vrste pustih travnikov, npr. Nissolejev grahor, peteroštevna prženka, dolgodlakava škržolica, več vrst kukavičevk in mnoge druge. V Fokovcih smo prehodili nekaj njiv in travnik, ki ga je za namen ohranjanja biotske raznovrstnosti tri leta v projektu Gorička krajina s košno ohranjal Javni zavod Krajinski park Goričko; popisali smo srebrni petoprstnik, vijoličasti lučnik, plavico, v vodi kolmež. Tudi ob znameniti Rotundi v Selu smo opravili popis flore. Zadnja točka je bil vlažen travnik v Kobilju, kjer smo našli brstični kamnokreč, sibirsko peruniko, rumeno maslenico…. Pred odhodom domov smo se ob Bukovniškem jezeru dodobra opomogli ob langašu, dödolih in drugih prekmurskih dobrotah.

Zapisala: Valerija Babij 

Fotografije: Valerija Babij in Stanka Dešnik

Jesensko kartiranje flore na Slivni

Kartiranje flore je potekalo v nedeljo, 4. oktobra 2020. Šest udeležencev se nas je zbralo pri opuščeni planinski koči na Zg. Slivni nad Vačami. Popisovanje je potekalo po travnikih in gozdu okoli planinske koče, mimo cerkve sv. Neže, do vrha Slivne (tudi Pivkelj, 880 m n. m.) in do kamnoloma nad Dešnom ter v okolici GEOSSa. Kartiranje je vodil dr. Nejc Jogan.

Kljub dežju, ki je občasno prekinjal delo zbrane ekipe, smo bili uspešni in smo popisali več kot 200 vrst praprotnic in semenk. Na razgibanem terenu smo našli splošno razširjene gozdne in travniške vrste, na sončnih legah značilne toploljubne, ob poteh, cesti in kmetijah pa nekaj plevelnih, ruderalnih in tujerodnih rastlin. Med bolj zanimivimi je bila potrditev vseh treh domačih vrst trdolesk – navadne, bradavičaste in širokolistne (Euonymus europaea, verrucosa in latifolia), divje kosmulje (Ribes uva-crispa), alpskega čišljaka (Stachys alpina) in gozdnega repinca (Arctium nemorosum).

Terenski del smo sklenili v gostilni Vrabec, kjer smo določili še nekaj pred tem nabranih vrst, in ob prizorih mavrice ob štrukljih okušali izvrstne domače botanične izdelke – ledeni čaj iz mete, jabolčni sok ter pisano solato iz grozdja, paradižnika, rukole in radiča.

Besedilo: Valerija Babij, fotografije: Alenka Mihorič.

Ekskurzija na Pohorje

Botanično društvo Slovenije je letošnjo sezono 13. 6. 2020 zaključilo z ekskurzijo na Pohorje. Člani Društva Narava Pohorja z gospodom Matjažem Ježem na čelu so nas s čajem in lično zapakirano malico za s seboj pričakali pri Partizanskem domu na Mali Kopi. Od tod smo se z botanično hitrostjo po pohorskih planjah odpravili proti Veliki Kopi. S preprogami navadnega volka, migaličnega šaša, arnike in številnih drugih kisloljubnih vrst je za botanike to kar eksotično okolje. Tako poseben ekosistem pomembno prispeva k pestrosti naše narave. Seznanili smo se za nastankom planj in kako so rastline na Pohorju izkoriščali nekoč – migalični šaš recimo za vzglavnike – ter kako se je z razvojem tehnologije ta raba spreminjala. Z Velike Kope smo se razgledali po okolici, pomalicali, se fotografirali in se počasi vrnili na izhodišče, kjer so nas pogostili z odlično gobovo enolončnico.

Besedilo in fotografije: Branka Trčak

Ekskurzija na Pohorje

Dragi člani Botaničnega društva Slovenije!

Sobota, 13. 6. 2020, kot napovedujejo, bo sončna in topla in zato tudi primerna, da obiščemo Pohorje, kamor nas v imenu društva Narava Pohorja vabi gospod Matjaž Jež.

Program:

Zberemo se med 9. in 9.30 na Partizanskem domu na Mali Kopi (1433 m)

9.15 do 9.30: spoznavanje udeležencev, degustacija domačega zeliščnega čaja.
9.30 Pozdrav predstavnikov obeh društev in pričetek ekskurzije.
9.30 Kratka predstavitev Pohorja in pohorskih planj ter botanični poudarki (M. Jež)
9.45 Odhod peš na teren v smeri Male in Velike Kope (1542 m) do Grmovškovega doma (1377 m) in nazaj. Med potjo botaniziranje po značilnih vegetacijskih območjih, večinoma na planjah, delno v gozdu.
15.30 Povratek na Partizanski dom, počitek in topli obrok (zagotovljena brezmesna in mesna različica).
16.30 Zaključek ekskurzije in odhod.

Ekskurzijo bo vodil Matjaž Jež.
Pot iz Ljubljane traja slabi 2 uri, iz Maribora uro in pol.

Zaradi logistike prevoza in števila malic, prosimo, da izpolnite spodnjo anketo do četrtka, 11. 6. 2020 do 9. ure. V anketi vas prosimo za navedbo svojega imena in e-maila, zato je na začetku ankete vprašanje o soglasju glede zbiranja osebnih podatkov. Podatke v anketi bo videla le Branka Trčak in bodo po enem tednu izbrisani.

Anketa Pohorje
Dodatne informacije ali vprašanja: branka.trcak@gmail.com

Lepo vabljeni, da se nam pridružite!
Botanično društvo Slovenije

Majska popoldanska ekskurzija

V ponedeljek, 18. 5. 20, smo se zbrali (seveda ob upoštevanju covid19-priporočil) na koncu Brnčičeve ulice (Ljubljana-Črnuče) in se odpravili raziskovat prodišča ob Savi. Bilo nas je okoli 20, vodila pa nas je Branka Trčak.
Kmalu smo med mejicami in njivami prišli do lepih naravnih habitatov s številnimi kukavičevkami, ostričevkami in drugimi zanimivimi rastlinami. Navdušila so nas čmrljelika mačja ušesa (Ophrys holosericea), čeladaste kukavice (Orchis militaris), trizobe kukavice (Neotinea tridentata) ter nekaj takih rastlin, ki sicer rastejo samo v gorah, n. pr. plazeča sadrenka (Gypsophila repens).
Zaokrožili smo tudi mimo vlažnega terena z mlakami, nato pa se z vozili prepeljali na drugo lokacijo – Tomačevske prode. Tam smo našli še več kukavičevk: dolgolistna naglavka (Cephalanthera longifolia), dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea) in nekaj invazivnih rastlin, ki še niso splošno znane: čokoladno akebijo (Akebia quinata) in verlotov pelin (Artemisia verlotiorum).

Zapisala: Alenka Mihorič
Fotografija: Simona Strgulc Krajšek