Dragi kolegi in kolegice,
prijazno vabljeni na Wraberjev dan 2024, ki bo potekal v soboto, 9. 11. 2024, v Infocentru Triglavska roža Bled, s pričetkom ob 9. uri. Čaka nas veliko zanimivih botaničnih tem.
Vse podrobnosti o dogodku najdete v vabilu in programu.. Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite na povezavi, ki jo najdete v vabilu.
Lep pozdrav in se vidimo kmalu.
Andrej Podobnik Predsednik Botaničnega društva Slovenije
ter Filip Küzmič in Tanja Menegalija v imenu organizatorjev
V soboto, 11. novembra 2023, smo se ponovno srečali na tradicionalnem Wraberjevem dnevu. Letos so nas v svojih prostorih znova gostili kolegi na raziskovalni postaji Barje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
V uvodnem delu sta nas pozdravila predsednik Botaničnega društva Slovenije Andrej Podobnik in predstojnik Biološkega inštituta ZRC SAZU Urban Šilc. Čestitali smo našim članom in članicam, ki so ali še bodo v letošnjem letu praznovali okroglo obletnico ter podelili društveno priznanje, ki je šlo tokrat v roke Založbi Narava. Kot smo zapisali v obrazložitev – za izdajanje odličnih botaničnih knjig v slovenskem jeziku in številne podarjene knjižne nagrade za mlade botanike. Počastili smo spomin na umrla častna člana društva; Peter Skoberne je spregovoril o dr. Luki Pintarju, Špela Pungaršek pa o dr. Nadi Praprotnik. Sledila je lavdacija za osemdesetletnika Amadeja Trnkoczya, ki sta jo pripravila Igor Dakskobler in Branko Dolinar, ki jo je na srečanju tudi predstavil.
V nadaljevanju je Živa Fišer imela predavanje z naslovom Invazivna rumena zajčja deteljica (Oxalis pes-caprae): smo priča hitri evoluciji reproduktivne strategije po vnosu v novo okolje?, pri pripravi projekta so sodelovali številni prostovoljci iz mnogih držav, ki so nabirali rastlinski material.
Sabina Tamše in Marjeta Resnik sta nas naučili novih protokolov ravnanja z odstranjenimi plodečimi invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki so nastali v sodelovanju regijskim centrom za ravnanje z odpadki (RCERO).
Jože Bavcon nas je v prispevku spomnil na Alfonza Paulina in njegovo 170 letnico rojstva.
Mitja Kaligarič je predstavil projekt »Pisan travnik«, predlog kmetijskega ukrepa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč, rezultat katerega je tudi Katalog polnaravnih travišč Slovenije, ki je bil na srečanju tudi na voljo.
Urban Šilc je razpravljal o spremembah plevelne vegetacije 1938-2023 v okolici Ljubljane in ob tem omenil tudi Marka Zalokarja, vsestranskega eksperimentalnega biologa in molekularnega genetika, avtorja temeljitih fitocenoloških popisov plevelne vegetacije Ljubljane že v prvi polovici 20. stol. Katarina Šoln pa je predstavila 4 otroške slikanice, ki so jih avtorice iz 4 dežel (Slovenija, Italija, Češka, Bližnji vzhod) napisale in ilustrirale same, se pa vse nanašajo na bodisi ogrožene ali kako drugače zanimive rastline.
Vid Leban je predstavil knjigo Braneta Anderleta z naslovom Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. Atlas je rezultat dolgoletnega terenskega delovanja avtorja in vztrajnega zbiranja podatkov; knjigo je bilo mogoče na srečanju tudi kupiti. Nejc Jogan je spregovoril o tem, kako oziroma ali flora kaže na meje višinskih pasov. Nina Lončarević je spregovorila o ogroženi vaskularni flori Evrope ter preliminarnih rezultatih pregleda nacionalnih rdečih seznamov. Peter Glasnović pa je poročal, da rezultati proučevanja morfološke in molekularne raznolikosti bodičnika (Drypis spinosa) ne podpirajo razlikovanja dveh njegovih podvrst. Za konec je Simona Strgulc Krajšek predstavila tujerodno vrsto mahu Campylopus introflexus v Sloveniji, njegovo znano razširjenost in nas pozvala, da sporočamo, če ga srečamo na terenu, saj je enostavno prepoznaven.
Srečanje smo sklenili v prijetnem vzdušju s kosilom v gostilni Mars v naselju Brest.
Zapisali Mateja Poljanšek in Valerija Babij
Fotografije: Jože Lango
Dragi kolegi in kolegice,
leto je naokoli in ponovno je pred nami Wraberjev dan, ki bo potekal v soboto, 11. novembra 2023 od 9. ure naprej, v prostorih Raziskovalne postaje Barje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Vse podrobnosti o dogodku najdete v vabilu in programu. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da do četrtka, 9. novembra 2023, svojo udeležbo prijavite na povezavi, ki je navedena v vabilu.
Vljudno vabljeni in lep pozdrav,
Andrej Podobnik, predsednik Botaničnega društva Slovenije, in Filip Küzmič v imenu organizatorjev
Wraberjev dan, ki je potekal v soboto, 5. novembra 2022, se je po petih letih ponovno odvijal na Obali. V svojih novih prostorih so nas gostili kolegi Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Dan smo pričeli z nagovorom Žive Fišer, ki nas je pozdravila v imenu gostiteljev, in predsednika BDS Andreja Podobnika. Predsednik je podelil dve društveni priznanji, ki sta šli letos v roke prizadevnih mladih kolegic Tine Fabijan in Valentine Stojilkovič, ki že leta skrbita za izvedbo Tekmovanja v poznavanju flore, prav tako pa smo čestitali prisotnim kolegom, ki so ali še bodo v letošnjem letu praznovali okrogle obletnice rojstva.
Temu so sledila predavanja. Marija Kravanja je predstavila raznolikost sladkega mlečka (Euphorbia dulcis), Božo Frajman pa je prikazal, kaj DNA razkriva o evoluciji kranjskega mlečka (Euphorbia carniolica). Boštjan Surina je pojasnil vzroke in posledice fragmentacije rastišč kratkozobe kadulje (Salvia brachyodon). Sledil je krajši odmor, ki smo ga nadaljevali s predavanjem Simone Strgulc Krajšek o 2 vrstah invazivnih barvilnic in preverjanjem, na kakšen način kaljivost semen pojasni uspešnost njunega širjenja. Robi Logar je analiziral heterostilijo pri kranjskem jegliču, Špela Pungaršek pa je predstavila življenje in delo kranjskega Linneja – Joannes Antoniusa Scopolija. Po kosilu smo nadaljevali še s 3 predavanji – Branka Ravnjak je spregovorila o projektu LIFESeedforce, pri katerem zbirajo semena za obnovo in okrepitev populacij ogroženih vrst rastlin, Peter Glasnović je prikazal, kako raznolikost in tipologija rabe tal pojasnjujeta pojav tujerodnih rastlin v zavarovanem območju – v Krajinskem parku Strunjan. Za zaključek pa nam je Nejc Jogan postavil vprašanje, ali nam širjenje C4 trav kaj sporoča.
V odmorih za kavo in med okusnim kosilom, ki je bilo organizirano znotraj fakultete, je bilo obilo priložnosti za medsebojna druženja in pogovore. V enem od odmorov so nas gostitelji popeljali tudi na ogled novih prostorov – laboratorijev, vajalnic, predavalnic in prostora za herbarij. Srečanje smo zaključili zgodaj popoldne in nekateri udeleženci so si vzeli še čas za teren na obali.
Zapisali: Mateja Poljanšek in Valerija Babij
Fotografije: Jože Lango
V soboto, 6. novembra, smo se botaniki srečali na tradicionalnem Wraberjevem dnevu. Letos so nas v svojih prostorih gostili kolegi Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
V uvodnem delu sta nas pozdravila predsednik Botaničnega društva Slovenije, Andrej Podobnik, in predstavnik gostiteljev, Mitja Kaligarič. Sledile so tri lavdacije; Nada Praprotnik je dopolnila 70 let; o njenem življenju in delu je spregovorila Špela Pungaršek. 80 let ima Ivan Kreft, prijazno ga je predstavila Mateja Germ. 90 let je praznoval Mitja Zupančič; predstavitev še vedno aktivnega gozdarskega kolega in fitocenologa je pripravil Igor Dakskobler.
Peter Glasnović je razpravljal o Rdečih seznamih – so zgolj brezzobi tigri ali pomembna naravovarstvena orodja? Simona Strgulc Krajšek je predstavila nova spoznanja o drobnocvetnih vrstah spominčic. Prirodoslovni muzej letos praznuje 200 let, spomin na njegovo ustanovitev in razvoj nam je osvežila Špela Pungaršek. Živa Fišer je analizirala ekonomsko, simbolno in intrinzično vrednost rastlin v več kot 8000 slovenskih ljudskih pesmih. Andreja Urbanek Krajnc je predstavila raziskovanje metabolitov in možnosti uporabe starih lokalnih genotipov murv v trajnostnem kmetijstvu. Mitja Kaligarič je spregovoril o raziskavah, ki potrjujejo, da je linejka (Linnea borealis) v Sloveniji relikt ledenih dob. Dorotej Černela je pojasnil pomen arhitekture socvetja pri zaviti škrbici (Spiranthes spiralis) pri opraševanju s žuželkami. Jana Ambrožič-Dolinšek je prikazala pomen biotehnologija pri ohranjanju biodiverzitete rastlin. Boštjan Surina je pripravil temeljito predstavitev spoznanj o skritem življenju Natura 2000 vrste Tommasinijeve popkorese. Mirjana Šipek je na 40 lokacijah v nižinskih gozdnih fragmentih v SV Sloveniji popisala več kot 80 tujerodnih vrst rastlin, Tadeja Azola pa v delu Mestne občine Maribor preko 60. Nina Šajna je s sodelavkami raziskovala srečanja tujerodnih vrst na primeru azijskega hrošča semenarja, katerega ličinka se zavrta v seme gledičevke, ki lahko zato bodisi ne kali bodisi v nekaterih primerih celo lažje, ker ima seme gledičevke zelo trdo semensko ovojnico. Branko Bakan je predstavil nov priročnik Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja, ki ga je pripravil v soavtorstvi z M. Kaligaričem, G. Fištravcem in I. Vitasović Kosić. Stene predavalnice, kjer smo uživali ob predavanjih, so krasile čudovite krajinske fotografije našega člana Jožeta Langa. Zaradi ukrepov proti pandemiji širjenja koronavirusne bolezni covid-19 nas je bilo na dogodku manj kot druga leta, vendar nas je srečanje s prijatelji, ki jih dolgo nismo videli, tudi zaradi lanskega izostanka druženja v živo iz enakega razloga, vse nadvse radostilo.
Besedilo in fotografija: Valerija Babij
Spoštovani člani in članice,
v soboto, 6. novembra 2021 vas vabimo v Maribor na letošnji Wraberjev dan.
Na povezavah najdete VABILO z navodili za pot do Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in PROGRAM srečanja.
Prosimo vas, da potrdite udeležbo in sporočite tudi svoje želje glede kosila. Prav tako vas prosimo, da nam sporočite, če potrebujete prevoz ali ga lahko ponudite (ter od kod).
V skladu s trenutno veljavnimi predpisi v zvezi z bojem proti epidemiji COVID-19 bo za udeležbo na srečanju treba izpolnjevati pogoj PCT.
Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo,
Izvršni odbor BDS
Čeprav smo na začetku še upali, da bomo letošnji Wraberjev dan izpeljali v živo, to žal ni bilo mogoče in smo se srečali na daljavo. Tako se je nekaj manj kot 50 udeležencev 7. novembra 2020 povezalo preko spleta, tradicionalno jutranje zbiranje ob kavi je ostalo samo želja. Za uvod v srečanje je predsednik društva orisal odločitev za tovrstno organizacijo dneva, voščil članom društva, ki obhajajo v tem letu visoke življenjske jubileje in se zahvalil Simoni Strgulc Krajšek za dolgoletno zavzeto, požrtvovalno in odgovorno tajniško delo v BDS. Sledila so predavanja o novih spoznanjih o močvirnicah, o pohorskem pragozdu v povezavi s Spomenico ob njeni 100-letnici, predstavljen je bil multidisciplinarni pristop v taksonomiji kompleksa Mimosa, floristični prispevek o Marchesettijevi smetliki pa je bil hkrati tudi prispevek o pomenu poznavanja biologije vrst pri florističnem delovanju. Program je bil v primerjavi s prejšnjimi tovrstnimi druženji krajši, predvsem pa smo vsi pogrešali pravo srečanje in druženje s kolegi in prijatelji. Upamo, da bo naslednje leto spet po starem.
Zapisal: Andrej Podobnik
Spoštovani člani in članice Botaničnega društva Slovenije,
kljub vsem oviram smo se odločili, da ne bomo pretrgali tradicije organizacije Wraberjevega dne.
Zato vas vabimo, da se nam v soboto, 7. novembra 2020 ob 9. uri pridružite na tradicionalnem srečanju, ki bo tokrat v obliki videokonference.
V tej priponki najdete program našega srečanja, vse skupaj bo trajalo okoli 2 uri. Predhodne prijave na dogodek niso potrebne.
V tej priponki pa so navodila za vključitev v videokonferenco.
Upamo, da se v soboto srečamo v čim večjem številu.
Lepo vas pozdravljamo,
Andrej Podobnik
predsednik BDS
Na Igu pri Ljubljani se je 9. 11. 2019 v prostorih ZRC SAZU odvijalo letno srečanje članov Botaničnega društva Slovenije – Wraberjev dan. Z raznolikimi predavanji, počastitvijo jubilantov in razstavo umetniških del smo botanično obarvali Martinovo soboto.
foto: Mateja Grašič
Glavni del dogodka so predstavljale lavdacije za člane, ki letos praznujejo okroglo obletnico, in predavanja, kjer so predavatelji predstavili novosti v slovenski flori, zgodovino raziskovanja botanike in z njo povezane osebnosti, poskuse ohranjanja ogroženih rastlinskih vrst v Sloveniji in širše ter vpliv kmetijstva na rastlinsko pestrost.
foto: Jože Lango
Precej časa je bilo namenjenega tudi odmorom za kavo, čaj in kaj sladkega, da so prisotni lahko poklepetali s starimi in novimi znanci tako o botaničnih kot o povsem posvetnih temah. Med odmori je bila na ogled postavljena razstava risb in jedkanic umetnice Joanne Klepadło – eno kopijo svojega dela je na koncu dneva dobil srečni izžrebanec. V drugem odmoru je Branko Vreš zainteresirane popeljal po novih prostorih Biološkega inštituta.
foto: Alenka Mihorič
Ko je ob koncu bolj uradnega dela dogodka zmanjkalo še domačega peciva in se je scedila zadnja kapljica kave, smo se odpravili še na kosilo v lokalno gostilno na domačo hrano in deci sladke ali suhe … pijače.
Več fotografij z dogodka si lahko pogledate tule.
Spoštovani!
Prijazno vabljeni na Wraberjev dan 2019, ki bo v soboto, 9. 11. 2019, v prostorih ZRC SAZU, PE Barje (Zagorica 20, Ig).
Dobimo se ob 9. uri, program pa bo skupaj z odmori za kavo in prigrizek trajal do približno 15. ure. Med odmori bodo na ogled tudi rastlinski portreti umetnice Joanne Klepadło. Po koncu formalnega dela se bomo okrepčali v bližnji gostilni.
Vljudno prosim, če lahko svojo udeležbo do četrtka, 7. 11. 2019, potrdite na elektronski naslov filip.kuzmic@zrc-sazu.si in obenem sporočite svoje želje glede hrane (bograč/domači skutni štruklji/ajdova kaša z gobami). Prispevek za kosilo bo 5 evrov.
Z lepimi pozdravi v pričakovanju našega srečanja,
Jošt Stergaršek,
predsednik Botaničnega društva Slovenije
