V soboto, 6. novembra, smo se botaniki srečali na tradicionalnem Wraberjevem dnevu. Letos so nas v svojih prostorih gostili kolegi Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
V uvodnem delu sta nas pozdravila predsednik Botaničnega društva Slovenije, Andrej Podobnik, in predstavnik gostiteljev, Mitja Kaligarič. Sledile so tri lavdacije; Nada Praprotnik je dopolnila 70 let; o njenem življenju in delu je spregovorila Špela Pungaršek. 80 let ima Ivan Kreft, prijazno ga je predstavila Mateja Germ. 90 let je praznoval Mitja Zupančič; predstavitev še vedno aktivnega gozdarskega kolega in fitocenologa je pripravil Igor Dakskobler.
Peter Glasnović je razpravljal o Rdečih seznamih – so zgolj brezzobi tigri ali pomembna naravovarstvena orodja? Simona Strgulc Krajšek je predstavila nova spoznanja o drobnocvetnih vrstah spominčic. Prirodoslovni muzej letos praznuje 200 let, spomin na njegovo ustanovitev in razvoj nam je osvežila Špela Pungaršek. Živa Fišer je analizirala ekonomsko, simbolno in intrinzično vrednost rastlin v več kot 8000 slovenskih ljudskih pesmih. Andreja Urbanek Krajnc je predstavila raziskovanje metabolitov in možnosti uporabe starih lokalnih genotipov murv v trajnostnem kmetijstvu. Mitja Kaligarič je spregovoril o raziskavah, ki potrjujejo, da je linejka (Linnea borealis) v Sloveniji relikt ledenih dob. Dorotej Černela je pojasnil pomen arhitekture socvetja pri zaviti škrbici (Spiranthes spiralis) pri opraševanju s žuželkami. Jana Ambrožič-Dolinšek je prikazala pomen biotehnologija pri ohranjanju biodiverzitete rastlin. Boštjan Surina je pripravil temeljito predstavitev spoznanj o skritem življenju Natura 2000 vrste Tommasinijeve popkorese. Mirjana Šipek je na 40 lokacijah v nižinskih gozdnih fragmentih v SV Sloveniji popisala več kot 80 tujerodnih vrst rastlin, Tadeja Azola pa v delu Mestne občine Maribor preko 60. Nina Šajna je s sodelavkami raziskovala srečanja tujerodnih vrst na primeru azijskega hrošča semenarja, katerega ličinka se zavrta v seme gledičevke, ki lahko zato bodisi ne kali bodisi v nekaterih primerih celo lažje, ker ima seme gledičevke zelo trdo semensko ovojnico. Branko Bakan je predstavil nov priročnik Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja, ki ga je pripravil v soavtorstvi z M. Kaligaričem, G. Fištravcem in I. Vitasović Kosić. Stene predavalnice, kjer smo uživali ob predavanjih, so krasile čudovite krajinske fotografije našega člana Jožeta Langa. Zaradi ukrepov proti pandemiji širjenja koronavirusne bolezni covid-19 nas je bilo na dogodku manj kot druga leta, vendar nas je srečanje s prijatelji, ki jih dolgo nismo videli, tudi zaradi lanskega izostanka druženja v živo iz enakega razloga, vse nadvse radostilo.
Besedilo in fotografija: Valerija Babij