Špela Pungaršek, Jože Bavcon & Igor Dakskobler – Bibliografija dr. Nade Praprotnik (ob njeni 70-letnici) Dominik Petko & Tinka Bačič – Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) – ponovno najdena v Sloveniji Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea
EN:
Špela Pungaršek, Jože Bavcon & Igor Dakskobler – Bibliography of Dr. Nada Praprotnik (on the occasion of her 70th anniversary) Dominik Petko & Tinka Bačič – Subterranean Clover (Trifolium subterraneum L.) – found again in Slovenia Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea
Wraberjev dan, ki je potekal v soboto, 5. novembra 2022, se je po petih letih ponovno odvijal na Obali. V svojih novih prostorih so nas gostili kolegi Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Dan smo pričeli z nagovorom Žive Fišer, ki nas je pozdravila v imenu gostiteljev, in predsednika BDS Andreja Podobnika. Predsednik je podelil dve društveni priznanji, ki sta šli letos v roke prizadevnih mladih kolegic Tine Fabijan in Valentine Stojilkovič, ki že leta skrbita za izvedbo Tekmovanja v poznavanju flore, prav tako pa smo čestitali prisotnim kolegom, ki so ali še bodo v letošnjem letu praznovali okrogle obletnice rojstva.
Temu so sledila predavanja. Marija Kravanja je predstavila raznolikost sladkega mlečka (Euphorbia dulcis), Božo Frajman pa je prikazal, kaj DNA razkriva o evoluciji kranjskega mlečka (Euphorbia carniolica). Boštjan Surina je pojasnil vzroke in posledice fragmentacije rastišč kratkozobe kadulje (Salvia brachyodon). Sledil je krajši odmor, ki smo ga nadaljevali s predavanjem Simone Strgulc Krajšek o 2 vrstah invazivnih barvilnic in preverjanjem, na kakšen način kaljivost semen pojasni uspešnost njunega širjenja. Robi Logar je analiziral heterostilijo pri kranjskem jegliču, Špela Pungaršek pa je predstavila življenje in delo kranjskega Linneja – Joannes Antoniusa Scopolija. Po kosilu smo nadaljevali še s 3 predavanji – Branka Ravnjak je spregovorila o projektu LIFESeedforce, pri katerem zbirajo semena za obnovo in okrepitev populacij ogroženih vrst rastlin, Peter Glasnović je prikazal, kako raznolikost in tipologija rabe tal pojasnjujeta pojav tujerodnih rastlin v zavarovanem območju – v Krajinskem parku Strunjan. Za zaključek pa nam je Nejc Jogan postavil vprašanje, ali nam širjenje C4 trav kaj sporoča.
V odmorih za kavo in med okusnim kosilom, ki je bilo organizirano znotraj fakultete, je bilo obilo priložnosti za medsebojna druženja in pogovore. V enem od odmorov so nas gostitelji popeljali tudi na ogled novih prostorov – laboratorijev, vajalnic, predavalnic in prostora za herbarij. Srečanje smo zaključili zgodaj popoldne in nekateri udeleženci so si vzeli še čas za teren na obali.
Prijazno vabljeni na Wraberjev dan 2022, ki bo v soboto, 5. 11. 2022, v prostorih Univerze na Primorskem, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.
Dobimo se ob 9. uri, program pa bo skupaj z odmori za kavo in kosilom trajal do približno 15. ure.
Zaradi naročila kosila vas vljudno prosimo, če lahko svojo udeležbo do srede, 2. 11. 2022, potrdite na naslednji povezavi: https://forms.gle/LXr1k9DTmmhj4JzWA
Z lepimi pozdravi in v pričakovanju našega srečanja,
Andrej Podobnik, predsednik Botaničnega društva Slovenije ter Peter Glasnović in Filip Küzmič v imenu organizatorjev
V soboto, 1. oktobra 2022, smo popisovali rastlinstvo v kvadrantu 9854/2. Bilo nas je sedem, vodil nas je Nejc Jogan. Sprva oblačno vreme se je kmalu začelo jasniti.
Najprej smo pregledali ruderalne rastline v vasi Blagovica in bližnji okolici. Tu smo naleteli na večje število invazivnih vrst, ob potoku nad vasjo celo okrasni grm (Philadelphus coronarius) in drevo cigarovec (Catalpa bignonioides). Tu je rasla tudi redkejša praprot, navadna peruša (Matteuccia struthiopteris). Na gojenih travnikih so pocvetavale nekatere zelnate rastline. Nato smo zavili v gozd z drevesnimi vrstami in praprotmi. Podlaga v tem delu terena je skrilavec in je zato tudi večina rastlin kisloljubnih.
Drugi del popisovanja smo opravili na vršnem delu Limbarske gore. Tam so tla karbonatna, pokrajina pa skoraj kraška, kar se kaže tudi pri rastlinstvu. Na suhih travnikih smo našli značilne rastline, kot so panonski osat (Cirsium panonnicum), mali talin (Thalictrum minus), materina dušica (Thymus sp.), poljski grintavec (Scabiosa triandra), gorski silj (Peucedanum oreoselinum), kartavžar (Dianthus carthusianorum), gredljati luk (Allium carinatum subsp. carinatum), jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), prava lakota (Galium verum) itd. Na gozdnem robu je raslo tudi nekaj kukavičevk; prepoznali smo širokolistno močvirnico (Epipactis helleborine agg.) ter bledo in rdečo naglavko (Cephalanthera damasonium in C. rubra).
Med grmi so tukaj prisotni navadni in enovrati glog (Crataegus laevigata in C. monogyna), razkrečena in čistilna kozja češnja (Rhamnus saxatilis in R. cathartica), češmin (Berberis vulgaris), črni trn (Prunus spinosa), dobrovita in brogovita (Viburnum lantana in V. opulus), v gozdu tudi širokolistna in bradavičasta trdoleska (Euonymus latifolia in E. verrucosa), navadni in njivski šipek (Rosa canina in R. arvensis) ter alpski nagnoj (Laburnum alpinum). Na bližnji njivi so rasli pleveli, kot je njivska vijolica (Viola arvensis), pasje zelišče (Solanum nigrum), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora) in drugi. Ob poti smo videli še precej redek navadni grobeljnik (Alyssum alyssoides), od drugih zanimivosti pa tudi nekaj bogomolk. Skupno smo popisali 295 vrst rastlin.
V soboto, 1. oktobra 2022 vas vabimo na tradicionalno jesensko kartiranje flore.Tokrat bomo floro kartirati v kvadrantu 9854/2, v katerem leži Limbarska gora, del Črnega grabna, Krašnja in Blagovica. Malo bi popisovali po dolini in nekaj na gori, odvisno tudi od tega, kje bomo na začetku popisovanja določili zaključek kartiranja.
Zbirno mesto v Ljubljani je ob 8. uri na parkirišču pri zapornici Biološkega središča. Prosimo vas, da tisti, ki boste krenili iz Ljubljane in imate prosto mesto v avtu, to sporočite, prav tako pa se oglasite tisti, ki potrebujete prevoz, da vas povežemo. Vse prijave pošljite na mail: matejapol@gmail.com do petka, 30. 9. 2022 dopoldne (gsm Mateja 041 791 007).
Priporočamo malico iz nahrbtnika. Zaključek kartiranja imamo lahko v sosednjem kvadrantu v Krtini d’Ampezzo, lahko pa tudi kje drugje.
Kartiranje bo vodil dr. Nejc Jogan.
V primeru slabega vremena, kar pa trenutno ne kaže, bomo kartiranje prestavili na drug termin. O morebitni spremembi datuma vas bomo pravočasno obvestili.
Že pred časom smo napovedali, da se v ponedeljek, 29. avgusta 2022 odpravljamo na popoldanski botanični sprehod v dolino Kamniške Bistrice. Ekskurzijo bo vodil Nejc Jogan. Dobimo se ob 16. uri pri Domu v Kamniški Bistrici. Navodila za pot. V primeru slabega vreme bomo ekskurzijo preložili na kasnejši čas, o čemer vas bomo obvestili preko maila. Za dodatne informacije lahko pokličete na gsm 041 791 007 (Mateja Poljanšek). Vabljeni in lep pozdrav!
Pred letošnjim poletjem smo se tokrat 18. junija 2022 odpravili na Bloke. Bloška planota je botanično izjemno zanimivo območje na Notranjskem, ki ji značilno podobo s počasnim tokom in okljuki daje potok Bloščica, Zaradi zastajanja vode so travniki v okolici zamočvirjeni in mestoma prehajajo v nizka barja. Floro predstavljajo številne zelo redke in ranljive vrste, ki gradijo tudi značilne mokriščne združbe. Med našim potepanjem po Blokah smo med drugim videli rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus), alpsko mastnico (Pinguicula alpina), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), širokolistni munec (Eriophorum latifolium), dolgolistno rosiko (Drosera anglica), arniko (Arnica montana), volk (Nardus stricta), lepljivi lan (Linum viscosum), potočni osat (Cirsium rivulare), togi (Carex elata) in srhki šaš (Carex davalliana) ter številne druge vrste.
Ekskurzijo smo zaključili s ogledom Napoleonovega mosta v velikih Blokah in s kosilom v Gostilni Miklavčič.
